Napovedani protest dijakov, ki so se združili v iniciativi Zahtevamo šolo, danes poteka z odklopom od pouka preko spleta. Dijaki opozarjajo, da učenje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo in s protestno odsotnostjo od predavanj na Zoomu bojkotirajo šolanje na daljavo.
Koliko dijakov in koliko mariborskih srednjih šol se pridružuje današnjemu bojkotu, ni znano. Uradno sta preko Dijaške organizacije Slovenije odklop od pouka na daljavo in iniciativo podprle tri mariborske šole, in sicer II. gimnazija, Srednja šola za gostinstvo in turizem in Srednja ekonomska šola in gimnazija.
"Ne vemo, kakšna je točna številka. Dijaki smo zelo polarizirani in razdvojeni, a po naših podatkih veliko dijakov podpira bojkot, ki ga je pripravila iniciativa," je povedal Matic Gosak, predsednik dijaške skupnosti II. gimnazije in član iniciativnega odbora protesta dijakov. "Za mojo šolo, II. gimnazijo Maribor, lahko povem, da ogromno dijakov ni pri pouku," pravi. Jasno pa je dal vedeti, da iniciativa Zahtevamo šolo ne organizira protesta v fizični obliki, se pa s sprehodom dijakov, ki bodo tako opozorili na nevzdržno trenutno stanje šolanja strinjajo. "Sprehod naj bo v skladu z vsemi epidemiološkimi ukrepi. Ne želimo pa si, da bi ta miroljuben sprehod izkoristile druge interesne skupine, saj že imamo informacije, da se v Ljubljani napovedujejo antimaskerji oziroma zanikovalci virusa. Tudi zato si ne upamo podpreti protesta na ulici, saj ne vemo, kdo ga bo zlorabil v svoj prid," pojasnjuje Gosak. Zaokrožili so namreč spletni letaki, ki pozivajo k individualnemu pohodu danes ob 16. uri v Ljubljani, Mariboru in po drugih krajih. "Z enodnevnim odklopom od spletnega učenja želimo opozoriti na čim prejšnjo in čim varnejšo vrnitev v šole in na vzpostavitev dialoga z ministrstvom za izobraževanje. Želeli smo pogovor z ministrico oziroma ministrstvom, do katerega pa ni prišlo oziroma so edini termin za pogovor na ministrstvu našli na današnji dan. To se nam je to zdela provokacija in ignoranca in tudi zato današnji bojkot," poudarja Gosak. V iniciativi sicer napovedujejo zaostrovanje protestov, če do dialoga ne pride. So pa na dialog še zmeraj pripravljeni.
"Podpiramo idejo in dejstvo, da se dijaki moramo vrniti v šole, vendar ne podpiramo načina, na katerega je izpeljan ta protest, saj smo mnenja, da v tem času to še dodano slabša razmere v izobraževanju," pa je povedala Kiara Haas, predsednica Dijaške skupnosti Maribor, sicer tudi dijakinja Prve gimnazije. "Prva gimnazija Maribor se ne strinja s tem protestom tudi zato, ker ima tudi politično ozadje. Ker pa se zavedamo, da imajo dijaki pravico tudi tako izražati svoje nestrinjanje, smo skupaj z ravnateljem sprejeli kompromis, da danes ni ur preko Zooma, pač pa se pouk izvaja preko spletnih učilnic. Vendar velika večina prvogimnazijcev tega odklopa od Zooma ne podpira," je pojasnil predsednik dijaške skupnosti Prve gimnazije Maribor Blaž Šabeder.
Sicer so lani poleti prav profesorji Prve gimnazije Maribor s spletno peticijo, ki jo je v enem tednu podpisalo več kot 2600 ljudi - številni profesorji, ravnatelji, starši, celo dijaki - zahtevali vrnitev srednješolcev v šolo.
Postopno vrnitev v šole pa množično podpirajo dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem. "V teh časih smo dijaki zelo ignorirani s strani vlade in ministrstva in samo za četrte letnike je slišati, da bi se morda vrnili. Odločili smo se, da je tega dovolj. Praksa je na naši šoli, ki je srednja strokovna in poklicna šola, izjemno pomembna in te prakse zdaj ni. Želimo, da nas odločevalci slišijo, da najdejo druge možnosti in načine, kot samo pouk na daljavo. Pet dni na teden po sedem do osem ur, to ni več humano. Na ministrstvu so nenazadnje tudi zato zaposleni, da najdejo alternative pouka, ali preko modela C ali kako drugače," je pojasnila Ines Krleža, predsednica dijaške skupnosti Srednje šole za gostinstvo in turizem.
"Dijaška skupnost III. gimnazije Maribor podpira čim prejšnje vračanje v šole. Protesta na ulicah oziroma v obliki odsotnosti od pouka ne podpiramo, saj v tem ne vidimo prave sporočilnosti za ministrico, ki ji je vseeno, da smo ta dan izostali od pouka in zamudili učno snov. Kljub temu, da se s takšnim načinom protesta ne strinjamo, dijakom udeležbe ne želimo preprečiti, saj imajo pravico izraziti svoje mnenje. V kolikor se posamezniku takšna oblika protesta zdi sporočilna in sprejemljiva, jim bodo razredniki, po dogovoru ravnateljev srednjih šol, izostanek od pouka opravičili," je povedala Rasina Bajsič, predsednica dijaške skupnosti III. gimnazije Maribor. Ravnateljica te šole Marija Lešer sicer dodaja, da je za varno vrnitev v šolo skrajni čas. "Posledice ne bodo več samo na umanjkanju znanja, ampak tudi na umanjkanju socialnih kompetenc, ki so pomembnejše. Človek znanje že nadomesti, samo biti človek drug drugega nam zdaj res manjka," pravi ravnateljica.
K pobudi srednješolskih iniciativ so pristopili tudi predstavniki staršev osnovnih šol Maribora in okolice. Z današnjo desetminutno prekinitvijo šolanja na daljavo so podprli srednješolsko iniciativo. Pobudi staršev ne nasprotuje precej ravnateljev zbranih v kolegij ravnateljev mariborskih osnovnih šol in tudi nekateri okoliški. "Zdi se nam spodbudno, da so se srednješolci svoje problematike lotili aktivno, zato smo se odločili, da jih podpremo. Ne gre za to, da protestiramo, ampak podpiramo idejo, naj se razišče, kaj vse je v dani situaciji še mogoče spremeniti. Prepričani smo, da sploh še nismo izčrpali vseh možnosti. Lahko bi izkoristili druge možnosti, denimo modela B in C, o katerih sploh ni bilo govora,"je povedal Alen Bastič, predsednik aktiva svetov staršev mariborskih osnovnih šol. Med desetminutno prekinitvijo so učenci prisluhnili pesmim Vse se da in Pustite nam ta svet.
Vlada je sicer napovedala, da bi dodatno sproščanje ukrepov v šolstvu lahko prinesel premik države v oranžno fazo, kar bi se lahko zgodilo že v prihodnjih dneh.
Dijaki se zaradi epidemije novega koronavirusa na daljavo večinoma šolajo že od lanske sredine marca. Le maturanti so lansko šolsko leto zaključili v šoli. V tem šolskem letu so bili v šolskih klopeh le slaba dva meseca.
