Kar 633 bolnikov in 1973 zaposlenih so zajeli v raziskavo o zadovoljstvu pacientov in zaposlenih v UKC Maribor sodelavci Centra za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost na Filozofski fakulteti UM. Rezultati so vodstvo UKC prijetno presenetili, saj je "v nasprotju s splošnimi predstavami o stanju v slovenskem zdravstvu," tako direktor UKC Vojko Flis, javnomnenjska raziskava med bolniki pokazala zelo dobre rezultate. Na lestvici od ena do pet so zdravstveno obravnavo ocenili s povprečno oceno 4,62. Bolniki so zadovoljni s strokovnostjo osebja in obravnavo nasploh, odnosom zdravnikov in drugega osebja, spoštljivostjo. Si pa želijo več sodelovanja v obravnavi, radi bi imeli več možnosti za podajanje pritožb in pohval, a v splošnem so zelo zadovoljni z obravnavo. Bolnike motijo tudi materialni pogoji, na primer klimatiziranost prostorov, stanje bolniških postelj in visoke cene parkiranja. "Seveda se v tej statistiki skrivajo tudi taki, ki so izrazito nezadovoljni z obravnavo, a od šeststo bolnikov je takih kvečjemu pet," pravi dr. Sara Tement, vodja centra za raziskovalno in splošno psihološko dejavnost.
Delo opravljajo z veseljem in ponosom
Velik pomen imajo za UKC predvsem podatki o zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu. Bolnike so anketirali študentje psihologije in zdravstveni delavci, zaposlenim pa so vprašalnike poslali. Odziv je bil dober, odgovore so dobili od 1973 zaposlenih od skupno okoli 3000, ocena zadovoljstva na delovnem mestu pa znaša 3,27. Merili so počutje na delovnem mestu, duševno zdravje, izgorelost ... Zaposleni so izrazili nezadovoljstvo zaradi prevelikega obsega dela, težavnosti odločitev, motečega delovnega okolja s številnimi prekinitvami delovnega procesa. A večina zaposlenih čuti, da je njihovo delo pomembno za bolnike in druge zaposlene, odnosi v ekipah so po večini dobri. Moti jih, enako kot njihove paciente, dotrajanost materiala, nezadovoljni pa so tudi s pravičnostjo in transparentnostjo, "nimajo občutka, da so pravila in pogoji za vse enaki", pove Tementova. Kljub temu se v glavnem počutijo dobro. "Večina zaposlenih se ne želi zaposliti v drugi delovni organizaciji in ne glede na vse opravlja svoje delo z veseljem in ponosom," je pojasnila vodja raziskave.
Nepravičnost in netransparentnost
Flis ob tem dodaja: "Očitno zaposleni vložijo veliko napora v to, da bolnike obravnavajo kakovostno, ne glede na materialno stanje v ustanovi, ki po posameznih segmentih ni briljantno." Tudi po mnenju strokovnega direktorja UKC Maribor Matjaža Vogrina je raziskava dragocena povratna informacija, na podlagi katere so že pričeli uvajati ukrepe, tečejo tudi že prizadevanja za izboljšanje materialnih pogojev dela in razbremenitev najbolj obremenjenih kadrov. Vogrin je opozoril še, da so bile v preteklih 20 letih investicije nesorazmerno nizke v primerjavi z drugimi ustanovami: "Eklatantno je v raziskavi izražen občutek nepravičnosti in netransparentnosti pri obravnavi zaposlenih, predvsem pri nagrajevanju. Ta problematika je večplastna. Vsi zaposleni v javnem sektorju menijo, da je njihovo delo prenizko. Dodaten nemir in krepitev tega občutka nepravičnosti so v našo ustanovo prinesla pomanjkanja kadra na določenih področjih. Konkretno - gostujoči anesteziologi so opravljali delo za petkrat višje plačilo kot naši, kar zagotovo ne veča občutka pravičnosti. A glavni razlog za nezadovoljstvo je uravnilovka v državni upravi. Edini kriterij za plačilo sta namreč stopnja izobrazbe in število let delovne dobe in gotovo je nepravično do tistih, ki opravljajo več in kvalitetnejše delo, da dobijo enako plačilo kot tisti, ki opravljajo manj dela. A tukaj imamo javni zavodi zavezane roke."
