Robertu Pungerlu ni uspelo postati mariborski načelnik niti v drugo, ker ni opravil psihološkega testa

23.09.2021 06:15
Tudi na drugem razpisu za načelnika UE Maribor komisija uradniškega sveta Roberta Pungerla, trenutnega vršilca dolžnosti načelnika, ni prepoznala kot primernega za ta položaj.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Upravna enota Maribor nima sreče z načelniki. Od leta 2014, ko se je s tega položaja z upokojitvijo poslovil Željko Vogrin, je Pungerl šesti, ki vodi mariborsko upravno enoto. Foto: Sašo BIZJAK
Sašo Bizjak

Druga največja upravna enota v državi, Upravna enota Maribor, še nekaj časa ne bo imela načelnika s polnimi pooblastili. Kot vršilec dolžnosti jo od sredine julija vodi Robert Pungerl, a je, kot smo izvedeli, na razpisu ministrstva za javno upravo prejel negativno mnenje posebne komisije uradniškega sveta. Psihološkega testa vodstvenega potenciala ni opravil.

​Minister in v. d. načelnika člana iste politične stranke

Spomnimo, da je po razrešitvi Srečka Đurova februarja letos upravno enoto kot vršilka dolžnosti vodila Danica Jevšovar, ki pa je odstopila, ko je minister Boštjan Koritnik imel svojega primernega kandidata, in to je bil prav Pungerl. Tako minister Koritnik kot Pungerl sta člana iste politične stranke - Stranke modernega centra (SMC).

Kot smo že poročali, minister Koritnik ni bil zadovoljen s predlogom posebne natečajne komisije na sredi marca letos objavljeni javni natečaj, ko so se prijavili štirje kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, a je s strokovnimi kompetencami posebno natečajno komisijo prepričal le eden. In to ni bil Pungerl.

Po naših neuradnih informacijah je bilo Pungerlu na razgovoru povedano, da nima dovolj primerljivih vodstvenih izkušenj, zato je še pred koncem razgovora odstopil od kandidature, komisija pa mu tako sklepa o ustreznosti ali neustreznosti za to uradniško funkcijo ni izdala.

Komisija je takrat o edinem kompetentnem kandidatu seznanila tudi ministra, pristojnega za upravo, ta pa se ni odločil za njegovo imenovanje, temveč se je odločil, da se posebni natečajni postopek ponovi, ker je bil kandidat samo eden. Tako je konec junija sledila druga objava javnega natečaja za iskanje načelnika, minister pa je še med natečajem imenoval Pungerla za vršilca dolžnosti za šest mesecev oziroma najkasneje do 14. januarja 2022. Za vršilca dolžnosti je namreč brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje, ne pa tudi nujno standardov, kot so leta vodstvenih izkušenj, ker gre za začasno funkcijo.

​Pungerl redkobeseden

Robert Pungerl: "V zvezi s tem nimam kaj povedati."
Andrej Petelinšek

Neuradno smo izvedeli, da tega sedanji vršilec dolžnosti načelnika ni uspešno opravil oziroma njegove vodstvene kompetence niso bile prepoznane, zato mu je posebna natečajna komisija po naših informacijah izdala sklep o neprimernosti za to uradniško funkcijo. In kaj pravi Pungerl? "V zvezi s tem nimam kaj povedati," je bil redkobeseden in nas je napotil na ministrstvo. To na naša konkretna vprašanja ni odgovorilo. Zapisali so le, da minister odločitve glede kandidata, ki ga je posebna natečajna komisija prepoznala kot primernega za vodenje UE Maribor, še ni sprejel. Še vedno je namreč veljavna spomladanska odločitev komisije o enem primernem kandidatu za vodenje upravne enote.

"Da je nekdo dober trener košarke, ni dovolj, da je samo dober igralec"

Ugotavljanje posameznikovih sposobnosti s psihološkim testiranjem, prilagojenim za posamezna delovna mesta, je precej običajno v gospodarstvu. Po večletni razpravi je merjenje vodstvenega potenciala uvedeno tudi za vodje v državni upravi. Takšna testiranja izvajajo prav tako v Kadrovskem in kariernem centru Kragelj & Kragelj, tudi za državno upravo, zato psiholog in direktor Radovan Kragelj podaja splošna pojasnila o psihološkem testiranju.

"Ko govorimo o vodstvenih potencialih, govorimo o organizacijskih kompetencah, torej, koliko je nekdo zmožen voditi procese, postopke, zaporedja, vsebine dela, in na drugi strani, koliko je zmožen voditi ljudi. Bolj od tega, kakšen je strokovni output posameznika, je pomembno, koliko zmore doseči dodane vrednosti z ljudmi, ki jih vodi," pravi. In ponazori: "Ključen postulat ni, koliko je nekdo strokovnjak, ampak kakšne rezultate mu bo uspelo doseči z ljudmi, ki jih vodi. Ali je zmožen organizirati, upravljati ljudi, jih motivirati, razreševati konflikte, koliko je pri tem odločen, samozavesten, korekten, zmožen biti do vseh enak, kakšna je njegova čustvena stabilnost v določenih kritičnih situacijah. Logika je enaka kot pri trenerju košarke; da je nekdo dober trener košarke, ni dovolj, da je samo dober igralec, ampak bo ekipi znal pokazati skupno pot, skupni cilj, jo motivirati, podpreti, ko gre slabo, skratka iz ljudi izvabiti najboljše. To je bistvo vodenja. To ne velja samo za državno upravo, te vodstvene kompetence ugotavljamo tudi v gospodarstvu."

Kandidati za vodstvene položaje opravijo obsežne profesionalne psihološke teste. Pisni traja okoli dve uri in pol, sledi mu še slabo uro trajajoč razgovor.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta