Jedilnica sanatorija za pljučne bolezni na vurberškem gradu
Na spletnem portalu Kamra so objavljene tudi številne zgodbe iz krajev Štajerske. Kamra je namreč portal digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Tokrat predstavljamo eno od njih, zgodovino gradu Vurberk s sanatorijem.
Najprej škofje, potem plemiči
Dr. Okolo-Kulak in njegov asistent
O nekdanji veličini gradu Vurberk govori mnogo virov, med njimi tudi ljudsko izročilo. Po slovenski ljudski pripovedki naj bi se bil v njem rodil Kresnik, ki je imel namesto nog konjska kopita. Zaljubil se je v hčer kačje kraljice in jo ugrabil. Dejanska zgodovina vurberškega gradu sega v 12. stoletje. Postavili so ga salzburški nadškofje in ga dajali v fevd različnim plemiškim rodbinam, med katerimi so bili tudi gospodje Ptujski. Ptujski so si grad pridobili leta 1246 z zamenjavo svojih posesti v Lungauu na Salzburškem in ga obdržali do leta 1438, ko je rodbina po moški strani izumrla. Čeprav so Turki, ki so v 15. in 16. stoletju pustošili tudi po današnjem slovenskem ozemlju, vpadali na območje vurberškega gradu, ga niso nikoli zavzeli. Izročilo pravi, da je z Vurberka do Ptujskega gradu vodil podzemni hodnik, ki je Vurberčanom omogočil, da so se lahko rešili pred nevarnostjo.
Od sredine 15. stoletja do konca 19. je bil grad v lasti različnih plemiških rodbin – Stubenbergov, Herbersteinov, Attemsov. Grof Friderik Attems ga je leta 1885 prodal veleposestniku in dvornemu trgovcu z vinom Francu Leidenfrostu. Herbersteini, ki so grad odkupili leta 1907, so ostali njegovi lastniki vse do konca druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno so grad zavzeli Nemci in v njem uredili šolo za usposabljanje političnih komisarjev. Februarja 1945 so Vurberk bombardirala zavezniška letala in ga skoraj v celoti porušila.
Zgodbe s Kamre
Kaj najdete na Kamri? Vsebine, ki jih prispevajo knjižnice in druge lokalne kulturne ustanove, so predstavljene kot zgodbe, sestavljene iz besedila in digitalnih objektov. Poleg digitalnih zbirk Kamra ponuja še aktualne novice o domoznanskih dogodkih, informacije o lokalnih partnerskih organizacijah ter Album Slovenije, zbirko digitaliziranih fotografij in drugih dokumentov 20. stoletja iz družinskih arhivov. Glavno uredništvo portala je v Osrednji knjižnici Celje, v večjih slovenskih knjižnicah pa so regijska uredništva. Regijsko uredništvo za štajersko območje je v Mariborski knjižnici.
Grad Vurberk leta 1908
Sanatorij
Sanatorij je v vurberškem gradu deloval že leta 1921, ko je tja prišel oddelek ruskega Rdečega križa. Bolnišnico, kjer so zdravili ruske begunce, ki so zatočišče našli v Jugoslaviji, je vodila Natalija Aleksandrovna Duhonin. Ko je leta 1923 glavni zdravnik v sanatoriju postal specialist za notranje bolezni dr. Boleslav Okolo-Kulak, je sanatorij ponovno začel delovati. Grad so prilagodili za bolnišnične potrebe in v njem s takratnimi najnovejšimi metodami zdravili zlasti pljučno tuberkulozo. Sanatorij je imel lastno električno centralo, vodovod, kanalizacijo, deloma centralno kurjavo, balkone in verando za sončenje ter ležalne lope za dnevni počitek. Poleg tega so bili v zdravilišču moderen rentgenološki kabinet, operacijske dvorane, laboratoriji in aparati za fizikalno terapijo. Do konca delovanja sanatorija leta 1941 se je v njem zdravilo več kot 3000 bolnikov. Glavnega zdravnika dr. Okolo-Kulaka so za zasluge odlikovali z redom sv. Save III. stopnje.
Več o gradu Vurberk in tamkajšnjem sanatoriju lahko najdete v digitalni zbirki Grad Vurberk s sanatorijem, ki jo je na portal Kamra prispevala Mariborska knjižnica.