(SLOVESNOST) Borci so ustvarili temelje svobodne Slovenije, naša dolžnost je, da jih spoštujemo

Na Osankarici je prvič po letu 2020 znova potekala spominska slovesnost ob padcu Pohorskega bataljona. Jutri bo minilo natanko 80 let, odkar je nemški okupator po izdaji odkril tabor bataljona pri Treh žebljih, ga obkolil in uničil. Padlo je 69 borcev. Okrogla obletnica je na Osankarico privabila okoli tri tisoč ljudi. Zaradi pričakovane gneče je bil z osebnimi avtomobili dostop do Osankarice onemogočen, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je zato za obiskovalce organiziral avtobusne prevoze. Slovenska vojska je za obiskovalce pripravila golaž. 

Kučan: Sedanja vlada naj bolj spoštuje NOB kot prejšnja

Na okoli 20 minut dolgi poti od predlani pogorelega doma na Osankarci do prizorišča poslednjega boja bataljoni pri Treh žebljih, se je vila kolona obiskovalcev, vojakov, praporščakov, policistov. Opaziti je bilo nekaj znanih obrazov, med njimi prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, ki nam je, ko smo ga prosili za par besed, povedal, da so takšni dogodki dobro izhodišče in vodilo za mlade slovenske rodove. "Treba je imeti jasne cilje in vlagati ogromno truda ter poguma. Ti cilji ne poznajo cene, da je včasih treba žrtvovati tudi življenja. Upam, da bo sedanja oblast to znala bolj spoštovati kot prejšnja in da bo na tem gradila slovensko družbeno in državno prihodnost," je dejal. 

Slavnostna govornica na slovesnosti je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je v govoru poudarila pomen NOB za samostojnost Slovenije, in sicer, da bi bila naša prihodnost brez narodnoosvobodilnega boja, s katerim so se naši predniki uspešno zoperstavili okupatorju, drugačna." Poudarila je tudi, da so tovrstne obletnice za spominjanje pomembne, še pomembnejše in močnejše pa je njihovo sporočilo.

Po njenih besedah so namreč tudi priložnost, da se opolnomočeni z izkušnjami zgodovine pogovorimo o prihodnosti, ki je danes še bolj negotova in polna izzivov, in v času, ko se že zdavnaj preživeta zgodovina vojn zlovešče ponavlja. "Spominjanje je pomembno, da ne pozabimo tistega, kar se je zgodilo, vendar izgubi svoje poslanstvo, kadar ljudje prezremo modrost in nauke, ki jih ta sporočila nosijo. Tedaj se zgodovina lahko ponovi, ljudje pa izgubimo priložnost za lepšo prihodnost," je povedala predsednica. Prepričana je, da je največje spoštovanje padlim borcem v času narodnoosvobodilnega boja, prizadevanje, da nikoli več ne pride do okoliščin, v katerih človek dvigne roko nad človeka, na teh vrednotah pa po njenem temelji tudi Evropska unija. 

Predstavnikov vlade na Osankarici ni bilo, bili so kot vsa leta nekateri člani Socialnih demokratov, letos tudi evropska poslanca Milan Brglez in Matjaž Nemec. Vence so ob osrednjem spomeniku, kjer je stala glavna zemljanka bataljona, položili še svojci padlih in župani občin. Po županu Slovenske Bistrice Ivanu Žagarju je venec položil in se borcem poklonil tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Dejal je, da je težko zbrati pogum in se boriti za svobodo, zato goji globoko spoštovanje do vseh, ki so bili takrat v stanju to narediti: "Tukaj nismo zato, da bi razmišljali samo o junakih, temveč, da bi razmišljali predvsem o sedanjosti in o tem, kako skupaj razvijati prihodnost. Vesel sem, da vsako leto sem pride več ljudi. Slovenija stoji tudi na vrednotah NOB in ta del naše zgodovine je treba globoko spoštovati."

Tradicija družine Šarh

Veliko je bilo udeležencev iz Ruš, od koder je bilo tudi veliko borcev bataljona. Večina jih je prišla z avtobusi, nekaj se jih je prek Šumika na Osankarico odpravilo peš. Kot vsako leto so prišli potomci Alfonza Šarha, ki je v boju padel skupaj s sinovi Vančkom, Pepčkom in Lojzkom. Čeprav ne govori rad, nam je Alfonzev vnuk Srečko Šarh dejal, da se je potrebno zapuščine bataljona spominjati, da bi še dolgo lahko govorili slovensko. "Če ne bomo več hodili sem, se spominjali in se podrejali, ne bom rekel komu, tudi slovensko več ne bomo govorili. Potem bomo izgubili tudi svoje matere, saj je materni jezik slovenski jezik. Zahvaljujem se vsem obiskovalcem, da izražajo spoštovanje do padlih herojev," je dejal. Njegova hči Barbara pa se je vprašala, koliko ljudi bi bilo danes pripravljeno iti v boj za svobodo naroda. Predsednika ruškega združenja NOB Jožeta Gašpariča, še zadnjega tovariša iz ruškega, kakor si pravi sam, je zmotila organizacija dogodka, saj z osebnimi avtomobili obiskovalcem ni bil omogočen dostop do Osankarice, kar je zanj, kot nam je povedal, nedopustno. 

Čeprav šteje 94 let, to partizanki Valeriji Skrinjar-Tvrz ni ovira, da se ne bi prišla poklonit svojim soborcem. "Spomin na take dogodke je luč, za nas je to svoboda. Tukaj so padli borci, ki so ustvarili temelje današnje svobodne Slovenije. Oni so ljubili domovino, svobodo in mir. Za vse to so dali svoja življenja. Šli so v borbo, pa nihče ni vedel, če bo preživel, a ljubezen do domovine je bila močnejša. Naša dolžnost je, da jih spoštujemo. Sama se nisem borila na Pohorju, ampak na Menini planini s Francem Severjem - Franto in v Zasavju. Še zdaj pomnim obraze svojih soborcev, ki so padli. Bilo je biti ali ne biti. Če ne bi bilo partizanov, tudi današnje Slovenije ne bi bilo. Zelo pomirjena sem, ko vidim, kako se spoštuje zapuščina NOB," je še dejala partizanka Valči.