Jon Knez
Na Prvi gimnaziji Maribor so ob 79-letnici smrti Karla Destovnika - Kajuha priredili slovesnost v spomin pesniku in narodnemu heroju, ki je bil do izbruha druge svetovne vojne tudi nekdanji dijak tedanje Prve realne gimnazije Maribor. Slovesnost je potekala ob spominski plošči padlim dijakom in profesorjem gimnazije, na kateri je tudi Kajuhovo ime. Izbrano Kajuhovo poezijo so prebirali dijaki, dve pesmi pa je uglasbila dijakinja Sara Sluga. S Stašo Štern, s katero sta zaigrali in zapeli pesmi, sta povedali, da sta izrazili svoja čustva, ki sta ju doživljali med komponiranjem in prebiranjem besedil. "Čustva sem interpretirala na klavir, instrumental sem izbrala glede na počutje. To sem tudi želela sporočiti v svoji interpretaciji," je povedala avtorica glasbe Sara Sluga.
"Ni bil le upornik, pač pa tudi mladenič, ki je hrepenel po življenju, polnem ljubezni, prijateljev in lepih stvari"
Povezovalca prireditve, ki sta poleg še drugih dijakov recitirala nekaj Kajuhovih pesmi, sta dejala, da sta se iz pesmi naučila, kako težak je bil tedaj boj za svobodo. "Iz Kajuhovih pesmi je razvidno, da so ljudje trpeli, lep primer so liki trpečih mater," je dejal Matija Friedl, Karolina Lombergar pa je poudarila samozavest, ki so jo imeli borci. Friedla se je posebej dotaknila pesem Materi padlega partizana, saj sporoča, da je sin neke matere padel v boju in da je bilo za to vredno umreti. Nekaj verzov te pesmi je tudi na spominski plošči, pred katero je potekala slovesnost.
Na hodniku pred knjižnico v pritličju šole je na ogled tudi razstava v spomin na pesnikovo osebnost. Njena avtorica, profesorica Metka Kostanjevec, je razložila, da na razstavi, ki je razdeljena na dva dela, v prvem prikazujejo Kajuha kot nekdanjega dijaka in njegovo življenjsko pot. "Drug del pa je posvečen Kajuhovemu pesniškemu opusu. V okviru njegove življenjske poti smo želeli predstaviti ne le biografske podatke, temveč nas je zanimal kot človek, nič kaj drugačen od današnjih rodov mladih. Ni bil le upornik, pač pa tudi mladenič, ki je hrepenel po življenju, polnem ljubezni, prijateljev in lepih stvari. To je želel doseči z upornostjo, ki je prisotna pri vseh mladih, tako nekoč kakor danes," je povedala. Razstava je nastajala s pomočjo študija literature o Kajuhu in šolskih arhivov, v pomoč je bil tudi roman Prestreljene sanje, pravi avtorica. "V zadnjih dveh letih je izšlo kar šest monografij, v katerih je Kajuhovo življenje zelo podrobno opisano. Najbolj zanimiva se mi je zdela korespondenca pisem, ki jih je pisal svojim dekletom, materi, prijateljem. Že to je o Kajuhu kot človeku povedalo veliko," je še o razstavi pojasnila Metka Kostanjevec. To je bila prva proslava, posvečena Karlu Destovniku - Kajuhu, zanjo so se odločili, saj je letošnje leto razglašeno za Kajuhovo leto.
Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor je popoldne v sodelovanju z Mariborsko knjižnico v Knjižnici Pekre pripravila literarni večer Moja pesem ni le moja pesem, s katerim so se poklonili pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev.
