Teden boja proti raku in zgodba Marije iz Maribora. So raka odkrili prepozno zaradi covida-19?

Prvi teden v marcu velja za teden boja proti raku. Bolezni, ki v Sloveniji vsako leto zahteva okoli 6000 življenj. V tej črni statistiki je tudi 79-letna Marija iz Maribora. Njeni sorodniki se danes sprašujejo, ali bi v normalnih okoliščinah še imeli (pra)babico, ženo in mamo. Gospa je imela spomladi slab izvid jetrnih testov, zato so jo poslali na čiščenje žolčnih kanalov. To je bilo v času prvega "lockdowna", sorodniki je niso mogli spremljati na preglede in niso natančno vedeli, kaj se z njo dogaja, pripoveduje njena vnukinja. Med posegom so bolnici prebili steno žolčnega kanala, žolč se je razlil, bila je v kritičnem stanju.

"Od takrat je šlo samo še navzdol. Očitno so se ukvarjali le s tem prebitjem in niso več iskali vzroka za slabe teste. Čeprav je zdravnik med posegom naletel na belo sluz, ki bi lahko kazala na raka. Šele septembra, ko se je zaradi bolečin in bruhanja vrnila v UKC, so ob odvzemu koščka jeter odkrili raka, ki pa je bil že v zadnjem stadiju. Prepričana sem, da bi v normalnih časih bilo drugače. Ne bi hodila sama na preglede. Tako pa so nam bili stiki z zdravniki onemogočeni, težko smo sploh karkoli izvedeli. Pogosto so bile informacije pomanjkljive, vsakič z drugim zdravnikom," razlaga vnukinja.

Zgodnje odkrivanje bolezni ključno

V UKC Maribor niso opazili, da bi bilo odkritega raka manj, so pa imeli za okoli deset odstotkov manj prvih pregledov. Stroka že ves čas epidemije opozarja, da se bo šele s časom pokazalo, ali je bilo več primerov raka ugotovljenih (pre)pozno. Prav zgodnje odkrivanje je namreč pri boju s to boleznijo ključno. Na manjšo dostopnost do diagnostike raka je opozorila tudi predstojnica mariborske onkologije dr. Maja Ravnik. Povedala je, da je bila največja težava prenehanje delovanja presejalnih programov (Zore, Dore in Svita) v spomladanskem času, zato je bilo tedaj med 30 in 40 odstotki manj odkritega raka.

"Kaj to pomeni, koliko je bilo zato zamujenih obravnav, bomo šele videli. Upam, da se te številke ne bodo odražale v povečani umrljivosti naših bolnikov," komentira Ravnikova. Bojazen je, da se bodo, kot se je to zgodilo družini Marije.

Kaj je prinesel covid-19

"Lani je bila naša realizacija celo večja kot leto prej," pravi dr. Maja Pakiž, predstojnica oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk v UKC Maribor. In to kljub selitvi oddelka v kirurško stolpnico, da so naredili prostor za covid bolnišnico v Mariboru. Na oddelku za onkologijo je delo potekalo dokaj nemoteno ves čas epidemije, dodaja Ravnikova. Lani so pričeli celostno obravnavati tudi bolnike s pljučnim rakom. Največjo težavo so imeli s "preštevanjem" kadra, saj so nekateri njihovi specializanti odšli pomagat kolegom na covid oddelku in urgenci. Poleg tega so kot precej mlada ekipa imeli veliko izpada zaradi zaprtja šol in vrtcev ter posledičnega usklajevanja delovnih obveznosti s šolanjem na domu.

Morebitne okužbe s covidom-19 so sicer preprečevali z vstopno točko in testiranjem potencialnih okuženih in tako masovnih izbruhov ni bilo, pravi Ravnikova. "Imeli smo vdore virusa, a smo jih hitro omejili in širjenja okužbe znotraj oddelka ni bilo." Delo je bilo tudi na oddelku, kjer zdravijo "ženske rake", zaznamovano s testiranjem in preprečevanjem okužbe s koronavirusom, je še pojasnila Pakiževa. Tedensko operirajo okoli 30 žensk z rakom ali predrakavimi spremembami in od teh je bila vsak teden običajno ena pozitivna na covid-19. "Vendar se niti enkrat ni zgodilo, da bi to sprožilo val okužb po oddelku," zagotovi predstojnica.

Svetuje se cepljenje

Onkološkim bolnikom se svetuje cepljenje proti covidu-19 in so v skupini tistih, ki bodo imeli dostop do cepljenja pred preostalo populacijo. Morebitna okužba sicer ne pomeni, da mora bolnik znova na začetek čakalne vrste. "Pozitiven test nikakor ne pomeni, da pacientka ne bo zdravljena. Če ima raka in je pozitivna, je tudi za njo bolj varno počakati 14 dni in nato nadaljevati zdravljenje. To velja tako za operacijo kot za kemoterapijo in drugo onkološko zdravljenje. Enako je prej veljalo za gripo in podobne bolezni," pojasnjuje Pakiževa. "Žal smo bili pri nekaterih z napredovanimi oblikami raka primorani prekiniti zdravljenje in smo se celokupno srečevali z višjo smrtnostjo," še pove Ravnikova.