Tatjana Vrbnjak
Na velikanske težave pri vzpostavljanju con ob okužbi s koronavirusom opozarjajo tudi v mariborskih domovih za starejše. Glede sivih con, kjer stanovalci s sumom na okužbo čakajo na odvzem brisa in rezultate testa, večjih dilem ni - siva cona postane soba stanovalca. Glede rdečih con pa so težave, saj so domovi polno zasedeni in v ta namen spreminjajo prostore, ki so namenjeni drugim aktivnostim, potrebnim za kvalitetno življenje stanovalcev.
Razumem, da nekdo, ki ne potrebuje zdravniške pomoči, ni za v bolnico, je pa, če je okužen s koronavirusom, za v dislocirano enoto
Dom v Lenartu je rdečo cono vzpostavil v enoti Agata
V Domu sv. Lenarta so se odločili rdečo cono narediti v svoji dislocirani enoti, novem domu sv. Agate (preurejenem nekdanjem hotelu Črni les), ki še čaka na stanovalce. Njihovo vselitev je namreč preprečila epidemija koronavirusa, pravi direktor lenarškega doma Zlatko Gričnik, ki je tudi prepričan, da je najbolj primerno okužene stanovalce umakniti iz okolja, kjer živijo zdravi. Že od začetka epidemije novega koronavirusa možnost, da bi dom Agata postal covid dom, v katerega bi lahko namestili okužene stanovalce iz drugih domov, ki ne potrebujejo zdravljenja v bolnišnici, ponujajo ministrstvu za zdravje, vendar njihove ponudbe niso sprejeli.
Dom Agata bo sicer prihodnji teden pričel sprejemati ljudi iz lokalnega okolja, ki jim je odrejena karantena, a je ne morejo preživeti doma. Za ta namen so ministrstvu za zdravje odstopili prvo nadstropje doma s skupno 25 posteljami.
Rešitve na račun zdravih stanovalcev
Tudi v Domu starejših občanov Tezno druge možnosti kot za potrebe rdeče cone spremeniti prostore fizioterapije in delovne terapije, če bo to potrebno, ne bodo imeli. "A to pomeni, da bomo vsem zdravim stanovalcem, ki potrebujejo fizioterapijo in delovno terapijo, to odvzeli," pravi direktorica Jasna Cajnko in poudarja, da gredo rešitve, naj okuženi stanovalci ostanejo v domu, na račun zdravih stanovalcev, saj so v takem primeru prikrajšani za normalno bivanje. "Ne razumem, zakaj enake logike, kot velja za družino, ki živi v majhnem stanovanju in se okuženi član preseli, da ne bi okužil preostalih, ne želijo uvesti v domovih," pravi Cajnkova. Tudi strategije, ki so jo domovom obljubljali, še niso prejeli, opozarja pa prav tako na kadrovsko podhranjenost domov. "Se kdo vpraša, kako 21 zaposlenih v Hrastniku oskrbuje 120 stanovalcev? In da mora tamkajšnji direktor prositi druge domove, da pridejo na pomoč!"
Za preselitev v dislocirano enoto
V Domu pod gorco bodo rdečo cono, če bo treba, v 24 urah uredili v svojem "športnem centru", večnamenskem prostoru, znotraj katerega je še en ločen prostor, pojasnjuje direktor Gregor Žigon. Tudi on zagovarja rešitev, naj se okužene stanovalce preseli iz doma. "Razumem, da nekdo, ki ne potrebuje zdravniške pomoči, ni za v bolnico, je pa, če je okužen s koronavirusom, za v dislocirano enoto, da se v domu okužba ne širi naprej. Ne vem, koliko domov bo še moralo skozi ta kaos, preden bodo naši strokovnjaki to spoznali," pravi resignirano.
Psihično je delo v domovih za starejše zdaj zelo naporno. Vsak sum na okužbo je stres. "Čakanje na rezultate brisov je izjemno stresno," pravi Žigon. Nad zaposlenimi tudi ves čas visi strah, da bi prinesli okužbo v dom. V vseh mariborskih domovih so zaposlene še posebej pozvali k odgovornemu ravnanju tudi zunaj delovnega časa.
Obiski v domovih so, a le ob predhodnem naročanju, in če se da, na prostem. "Vzpostavili smo poseben računalniški program, ki nam omogoča pregled nad številom obiskovalcev v domu," pravi Slavič in dodaja, da je lahko (tudi v večposteljni) sobi naenkrat le en obiskovalec, število obiskovalcev je prav tako omejeno po etažah.
