Barbara Bradač
Najstarejša trta na svetu, ki že več kot 450 let raste v Mariboru, gradi mostove prijateljstva v številnih krajih in državah že skoraj na vseh kontinentih sveta. In od petka rasteta dve, ne več le ena, tudi v Bosni in Hercegovini. Potomko so posadili še v Banja Luki, ki je tako postala 95. kraj, kjer raste potomka najstarejše trte na svetu.
Na pobudo Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka je potomka najstarejše trte na svetu v odpotovala tudi v prestolnico entitete Republike Srbske in največje mesto Bosanske Krajine. Tam so se mestnemu viničarju in skrbniku Stare trte Stanetu Kocutarju pri zasaditvi pridružili župan Banja Luke Draško Stanivuković, veleposlanik Republike Slovenije Damijan Sedar, konzul Republike Slovenije v Banja Luki Boris Jelovec, Mladen Lunić, predsednik Slovenskega kulturnega društva Triglav, Damijan Kogej, predstavnik kontingenta Slovenske vojske v Banja Luki in dr. Nikica Andromako, soustanovitelj društva Triglav, kirurg v UKC Maribor in pobudnik zasaditve potomke stare trte v Banja Luki. Posadili so jo v Botaničnem vrtu Inštituta za genetske vire Univerze v Banja Luki.
"Združenja Slovencev po svetu in v zamejstvu so pomembni promotorji naše trte. Začetno pobudo je dal dr. Nikica Andromako, ki je bil na začetku devetdesetih let med ključnimi nosilci povezovanja Slovencev na širšem območju Banja Luke, kasneje pa ga je življenjska in poklicna pot pripeljala v Maribor. Naj dodam, da je v zadnjih dveh desetletjih v okolic Baja Luke zraslo veliko vinogradov, pri čemer je treba povedati, da to območje pred tem ni slovelo kot vinorodno, so bili pa prav Slovenski priseljenci, predvsem tisti s Krasa in Primorja, ki so pred stoletjem v novo okolje iz domačega prinesli tudi vinsko trto," je za Večer povedal Stane Kocutar.
"Združenja Slovencev po svetu in v zamejstvu so pomembni promotorji naše trte"
Stara trta je tako simbol medsebojnega sodelovanja in prijateljstva. In prav to je izpostavil tudi banjaluški župan Stanivuković. Da je potomka posajena kot "kot znak prijateljstva med Banjaluko in Mariborom, pa tudi prijateljstva med našima narodoma". Veleposlanik Republike Slovenije Sedar pa dodal, da je zasaditev najstarejše trte pravzaprav nova povezava med Mariborom in Banja Luko. Dogodka se je udeležilo okoli 50 ljudi.
"Slovenci so se v Bosno in Hercegovino začeli doseljevati že v času Avstro-Ogrske monarhije. V bližino Banja Luke se jih je veliko priselilo zlasti v času Kraljevine SHS, ko je prihajajoči fašizem pognal veliko Slovencev z domače zemlje. Zelo kmalu so začutili potrebo po povezovanju in druženju. Leta 1923 je bilo ustanovljeno prvo slovensko izseljensko kulturno društvo Triglav. Od začetne potrebe po povezovanju in iskanju pomoči za v vojni prizadete je kmalu razširilo področje delovanja. Društvo Triglav Banja Luka se je zlasti okrepilo v zadnjih dvajsetih letih delovanja in je danes najštevilnejše in najaktivnejše manjšinsko društvo v Republiki Srbski," je predstavil Dušan Tomažič, avtor in urednik dokumentarne oddaje o društvu Triglav Banja Luka, ki je nastala ob 20-letnici aktivnega delovanja društva.
Stane Kocutar dodaja, da je zanimivo, da naj bi vinska trta tod odlično uspevala v predotomanskem obdobju, turške oblasti pa so zanjo vzpostavili občutne dajatve, zato se je njeno gojenje tedaj opustilo, medtem ko je v okoli 130 kilometrov oddaljenem Kutjevu, ki je tedaj pripadalo podonavski monarhiji tradicija gojenja vinske trte ostala skoraj neprekinjena. "K današnjem preporodu pa so poleg zagnanih posameznikov, ki jim gojenje vinske trte predstavlja resen poslovni izziv gotovo pripomogle tudi klimatske spremembe, saj pravih zim v zadnjem obdobju tudi tam danes ni več."
Kako pomembni ambasadorji najstarejše trte na svetu so društva Slovencev po svetu potrdi dejstvo, da je s pomočjo Elice in Vinka Rismal bila potomka posajena v Yara Valley pri Melbournu v Avstraliji leta 2002, leta 2005 v Dolini pri Trstu, dve leti pozneje v pri cerkvi Sv. Elizabete v Berlinu, kjer domuje Slovenska katoliška misija, leta 2015 so jo posadili člani Slovenskega društva Maribor v mestu Hilden v Nemčiji, leta 2019 pri Slovenski hiši v Monoštru v Porabju na Madžarskem, tri trte rasejo na avstrijskem Koroškem (mestni vinograd Celovec, ob stolnici v Šent Andražu in ob benediktinskem samostanu Št. Pavel v Labotski dolini), na vrtu Slovenskega doma pri Kulturno – prosvetnem društvu Bazovica na Reki in odslej tudi v Banja Luki. Raste pa tudi na Dunaju, pred Francoskim muzejem trte in vina v Parizu, v Severni Koreji (Pyongyang) in Južni Koreji (Seul), in na številnih drugih rastiščih.
