Barbara Gavez Volčjak
S svečanim dvigom zastav se je danes dopoldne na Vojašniškem trgu začelo dogajanje ob uradnem odprtju kulturne četrti Minoriti, kompleksa prizorišč različnih umetniških, kulturnih in družabnih vsebin, ki po dolgoletni prenovi posameznih objektov postaja prostorsko in tudi vsebinsko zaokrožena celota. Kulturno četrt Minoriti poleg njenega osrednjega prostora, nekdanjega minoritskega samostana, v katerem domuje Lutkovno gledališče Maribor (LGM), tvorijo še Minoritska cerkev, zunanji Avditorij, Sodni stolp ter dve nedavno obnovljeni stavbi: Tri babe, v kateri bosta ob osrednji informacijski točki kompleksa še Lutkovni muzej in gostinski lokal, ter Muzej najstarejše trte na svetu.
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič se je v nagovoru ob odprtju Minoritov zahvalil avtorju arhitekturne prenove kompleksa Juriju Kobetu, da je ustvaril izhodišče, s katerega bodo lahko ustvarjalci vsebin kulturne četrti gradili novo mestno podobo. Podžupanja Alenka Iskra, pristojna za kulturo, je izpostavila, da je LGM s svojim bogatim in nagrajenim programom že do sedaj usmerjal kulturni utrip tega dela mesta, ki bo odslej še pestrejši, s tem pa bo obogatena tudi ponudba kulturnega turizma v Mariboru.
Direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar se je v prvi vrsti zahvalila svojim predhodnikom na tem položaju - Bojanu Čebulju, Tinetu Varlu, Bredi Varl in Mojci Redjko - da so gledališču, ki se je od leta 1968 razvijalo v naposled premajhnih prostorih na Rotovškem trgu, pomagali do selitve v prenovljeni samostan v letu 2010. "Od selitve se naše delovanje širi tako prostorsko kot vsebinsko," je poudarila Kocutarjeva, "vzpostavitev kulturne četrti bo zato neke vrste nadaljevanje plodnega sobivanja z drugimi kulturnimi vsebinami, ki jih bodo ta prizorišča gostila". Da bo lahko kompleks polno zaživel, si po besedah direktorice v prihodnjem letu obetajo nekaj kadrovskih okrepitev. Prav tako pa se ji zdi pomembno, da je poleg krovnega imena vzpostavljena enotna spletna stran. "Tako lahko preko vseh kanalov sporočamo javnosti, kaj se pri nas dogaja," je sklenila Katarina Klančnik Kocutar. Zlasti v novembru bo program po njenih besedah obsežen, da bi pri Mariborčanih in obiskovalcih od drugod ozavestili vse razsežnosti dogajanja.
Zanj bo v največji meri odgovorna organizatorica umetniških vsebin kulturne četrti Minoriti Ksenija Repina, ki si je za rdečo nit nagovora izposodila misel, da smo "stkani v umetnost". Po njenih besedah je kulturna četrt nastala iz dolgoletnega prepletanja producentov, organizatorjev, umetnikov iz mesta in širšega prostora. "Ta zgodba ne bi bila mogoča brez vzajemnega sodelovanja Mestne občine Maribor, njenega urada za kulturo in Lutkovnega gledališča Maribor, ki je srce te kulturne četrti," je dejala Repina in sklenila, da zgodba ne more obstajati niti brez gledalcev in obiskovalcev, ki jih je ob tem povabila, naj čim pogosteje obiščejo Minorite.
Odprtju je sledil kulturno-zgodovinski sprehod po kompleksu pod vodstvom arhitekta prenove Jurija Kobeta in konzervatorja arheologa Andreja Magdiča. Dogajanje so organizatorji zaokrožili z ogledom Muzeja najstarejše trte, lutkovno predstavo ter večernim koncertom v Sodnem stolpu.
