V prvi polovici julija nas je v sedemdesetem letu starosti po kratki in hudi bolezni zapustila upokojena redna profesorica Filozofske fakultete Univerze v Mariboru dr. Karmen Teržan Kopecky. Prvi del njene akademske poti je zaznamovala germanistika. Po doktorski disertaciji o prihodnjiku v nemščini na Univerzi v Ljubljani je akademsko kariero nadaljevala na Univerzi v Mariboru. Objavljala je jezikoslovne razprave in bila mentorica številnim mladim jezikoslovcem, vključno z doktorandi, ki nadaljujejo njeno delo. Pomagala je ustanoviti in je več let vodila samostojni oddelek za germanistiko, ki je tudi po njeni zaslugi še danes med najtrdnejšimi filološkimi stebri Filozofske fakultete.
V drugi polovici devetdesetih se je med prvimi na Univerzi v Mariboru začela intenzivno posvečati prevodoslovju. Pri tem ni bila le teoretik, temveč je bila tudi sama izvrstna prevajalka, konferenčna in sodna tolmačinja za nemški jezik. Z dr. Erichom Prunčem, prijateljem in kasneje svetovno znanim prevodoslovcem z graške univerze, je tolmačila na dvostranskih slovensko-avstrijskih srečanjih na najvišji ravni. Bila je ustanovna članica več strokovnih prevajalskih združenj.
Njen prispevek k razvoju prevodoslovja na mariborski univerzi je neizmerljiv. Že v filološke študijske programe je uvajala prve prevajalske in tolmaške vsebine in skupaj z dr. Darjo Hribar v Mariboru začela razvijati prevodoslovje kot znanstveno disciplino. Krona njenega delovanja je bila ustanovitev samostojnega oddelka za prevodoslovje, ki ga brez njene vizije in odločnosti - to lahko rečemo brez vsakega pretiravanja - ne bi bilo. K sodelovanju je povabila številne nove sodelavce iz vrst poklicnih prevajalcev in tolmačev, ki jih je vzgajala in usmerila tudi v znanstvenoraziskovalno delo. Njeno predanost smo lahko občudovali še po upokojitvi, saj je ostala pedagoško aktivna in se pogosto udeleževala oddelčnih prireditev. Naše študente je vključevala tudi v aktivnosti Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva v Mariboru, ki ga je po upokojitvi vodila več let.
O njenih dosežkih v lokalnem in mednarodnem prostoru pričajo zlati znak Univerze v Mariboru (2002), pečat mesta Maribor (2009), častni križ Republike Avstrije za znanost in umetnost (2018) ter priznanje Filozofske fakultete UM za življenjsko delo (2018).
Dr. Karmen Teržan Kopecky bo mlajšim generacijam v spominu ostala kot univerzitetna profesorica stare šole v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Če danes vse bolj prevladuje kabinetni tip univerzitetnih profesorjev, ki jih v prvi vrsti zanimajo njihove kariere, preštevanje točk in čakanje na takšna ali drugačna "navodila" nadrejenih, izven univerze pa zanje vedo le redki, je bila profesorica dr. Teržan Kopecky drugačna. O strokovnih vprašanjih je z veseljem spregovorila za splošno javnost, enako odločno pa je svoja stališča zastopala znotraj akademske skupnosti. Tudi za študente ji nikoli ni bilo žal časa. Njena odlika je bila, da je vselej razmišljala s svojo glavo. Razpravljala je z velikim žarom in znala biti trd sogovornik, a je hkrati na drugi strani vedno cenila pogum, zdravorazumsko razmišljanje, samoiniciativnost in akademsko integriteto. Za mlade, ki so jo razumeli, je bila ena najdragocenejših življenjskih popotnic, da si je treba spoštovanje in ugled v akademskem svetu zaslužiti.
Kot vrhunska športna plesalka je že v mladosti znala usklajevati tako zasebno kot poklicno življenje ter v tem uživati, kar je za vselej ostala njena značajska poteza. Bila je prijetna in razgledana sogovornica, ki si je rada vzela čas za pogovor, z njo pa je bilo mogoče razpravljati tudi o temah onkraj znanosti in raziskovanja, kar v akademskem svetu ni samoumevno.
S smrtjo red. prof. dr. Karmen Teržan Kopecky tako nismo izgubili le nekdanje kolegice, znanstvenice in pedagoginje, prevajalke in tolmačinje, temveč tudi toplo in iskreno prijateljico, ki bo ostala v trajnem spominu vsem, ki smo jo poznali.
