Vida Božičko
"Odločili smo se za 18 točk. To jabolčno žganje, starano v hrastovem sodu, ima zelo lep vonj, zaznati je nekaj vanilje. Jabolko se je zaradi soda nekoliko izgubilo. Za dvajset točk ni, ker na koncu žganje zapeče in tudi pookus je več kot srednje dolg. Pri polnosti okusa še vseeno malo zmanjka," je po tehtnem premisleku, več požirkih in pljunkih v posodico na sredini omizja o prvem vzorcu povedala ena od ocenjevalk strokovne komisije.
Pri pokušanju sodelujejo vid, vonj, otip in okus
Petdeset oštevilčenih steklenic je stalo v kotu. Študentje so pograbili naslednji vzorec in ga razdelili. Najprej v kozarčke na mizi strokovne komisije, nato še med občinstvo - nestrokovno komisijo. Tam so sedeli študentje, nekaj profesorjev in tisti, ki so svoje vzorce prepustili strogim pokuševalcem. Svoje neobvezne ocene so lahko oddali kar v spletnih obrazcih. Ocenjevali so štiri kategorije, pri vsaki je bilo možno dodeliti najmanj eno točko ali največ pet.
"Pri pokušanju aktivno sodelujejo vid, vonj, otip in seveda okus. Najprej torej ocenimo čistost vonja, druga kategorija je cvetica, tretja okus, četrta pa harmoničnost. Skupno je torej mogoče doseči največ 20 točk. Kadar gre za tekmovalno ocenjevanje, to pomeni, da mora žganje za bronasto medaljo doseči najmanj 15 točk, za srebrno 16,5 točke, za zlato pa 18 točk ali več," je postopek opisala Tadeja Vodovnik Plevnik, ocenjevalka z degustatorsko licenco z mariborskega kmetijskega zavoda. Pravi, da se je z leti naučila v vsakem vzorcu iskati dobre stvari, na slabe pa opozoriti. "Proizvajalci se s tem izdelkom predstavijo, zato jih je treba pohvaliti in jim dati motivacijo za izboljšave," je prepričana.
"Pa kruh jejte zraven in ne popijte vsega"
Medtem so natakarji zagrabili naslednjo steklenico in naredili krog po učilnici. Čas je bil za naslednji vzorec. "50 jih imamo, veliko časa nam bo vzelo, zato kar hitro naprej. Pa kruh jejte zraven, poplaknite z vodo in ne popijte vsega, da ne bo preveč," je pripomnila Tatjana Unuk, profesorica na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, ki ocenjevanje tudi organizira.
"Zelo smo zadovoljni z odzivom. Prišlo je veliko vzorcev že znanih okusov slivovice, viljamovke, tropinovca, pa tudi bolj zanimivi okusi gina in staranih žganj. Navdušujejo tudi čiste novosti in izvirnost," je naštela. "Čestitke za inovativnost, res zanimiv vonj in okus," je bil komentar komisije med pokušanjem paradižnikovega žganja. Nekaj začudenih ogledov, a kimanja po prvem požirku je prihajalo iz občinstva ob okusu ananasa, med pokušanjem žganja iz muškatne buče pa je bilo iz zadnje klopi slišati, da "diši kot vegeta".
Odkrivajo potencial jabolk
Da bi pokusila čim več različnih vzorcev, sta se s svojim sadjevcem prijavila tudi Boštjan in Maja Pečar iz Brkinov. "Na področju žganja je res še veliko prostora za razvoj. Tudi mi zdaj odkrivamo potencial jabolk. Ker smo sadjarska kmetija in iz jabolk delamo predvsem sokove, pa tudi cider in kis, smo zdaj začeli tudi z žganjem, a tukaj smo še v raziskovalni fazi," sta dejala.
Osnova je vedno zdravo in dobro dozorelo sadje, ki mora biti prebrano in ne sme biti gnilo, so povedali strokovnjaki. Vse ostalo je stvar domišljije. "Očitno gre tudi z zelenjavo, le da plod vsebuje dovolj sladkorjev," je pripomnila Vodovnik Plevnikova. "Nato je treba dobro pripraviti sadno drozgo, ki fermentira, potem pa jo destiliramo. Paziti je treba tudi na to, da ni prvega in zadnjega toka preveč. Ključna je tudi higiena, dobrega žganja pa tudi ni brez ustrezne postrežbe," še pojasnjuje.
In največ točk dobi ...
V treh urah pokušanja se je zvrstilo kar nekaj presenetljivih okusov, a na koncu je komisija za zmagovalca v kategoriji žganih pijač - destilatov razglasila gin London dry Jurija Klakočarja, v kategoriji likerjev pa je vseh 20 točk prejel liker črnega ribeza na osnovi sadjevca, ki je produkt Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
Žganjekuha v velikem porastu
Nivo žganih pijač se dviga, vse več je proizvajalcev. Predvsem manjše sadjarske kmetije se vedno bolj odločajo tudi za dopolnilno dejavnost žganjekuhe. A prostora za napredek je še veliko. "Na področju žganih pijač smo trenutno tam, kjer smo bili pred petnajstimi ali dvajsetimi leti na področju vina. Seveda so svetle izjeme, ki so že zdaj v svetovnem vrhu, a razvoj in napredek se še dogajata," je dejala Vodovnik Plevnikova.
Prav zaradi ogromnega interesa je skupina entuziastov ustanovila tudi Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe. "Šele pred kratkim smo nastali, na pobudo zaprte skupine na facebooku. Trenutno nas je v društvu 50, a novi člani še prihajajo. Naš glavni namen je dvig kulture izdelave in pitja žganja. Vzorce bomo pošiljali na mednarodna ocenjevanja, načrtujemo ekskurzije, članom pa ponujamo tehnično podporo in izobraževanja," pravi predsednik društva Klemen Bizjak. Da bo treba tem trendom še bolj slediti, pa so prepričani tudi na kmetijskem zavodu, kjer specialista za žganje še nimajo, a ga bodo slej kot prej potrebovali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
