Igor Selan
Lokalna televizija BK TV je v torek zvečer pripravila prvo soočenje mariborskih županskih kandidatov pred lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra. V studio je povabila šest od petnajstih kandidatov, nasproti so si stali aktualni župan Saša Arsenovič, Lidija Divjak Mirnik (LPR), Vojko Flis (Gibanje Svoboda), Franc Kangler (NLS), Boštjan Klun (SD) in Miha Recek (SLS in Naša dežela). Osrednje teme soočenja so bile promet, projekti, občinski prostorski načrt (OPN), sežigalnica, centralna čistilna naprava (CČN) v Dogošah in holding.
Soočenje se je po pričakovanjih izteklo v obračun peterice z aktualnim županom, ki pa se v vlogi napadenega nikakor ni znašel in je zelo nespretno predstavil tudi očitne dosežke svojega mandata, ki jih ni malo. V napadih nanj sta prednjačila predvsem Divjakova, ki si je spretno izborila tudi največ besede, in Recek, ki je nadaljeval že videne opozicijske prijeme iz mestnega sveta. A sta oba na trenutke bolj kot z argumenti in preverjenimi podatki nastopala z mnenji. Flis je pokazal, da politični potencial ima, predvsem pa na področjih, ki mu niso domača, ni stopal v ospredje. Na področju vsebine veliko dela čaka tudi SD in Boštjana Kluna. Po svoje je najbolj presenetil Kangler, ki se je izognil neposrednim konfrontacijam z Arsenovičem in ga nekajkrat celo vzel v bran.
Kaj se je naredilo in kaj naj bi se
Glede prihodnosti prometa v mestu županski kandidati niso ponudili nič novega. Da so ceste v katastrofalnem stanju (Divjakova), da je treba prisluhniti strokovnjakom (Kangler), da se občina desnega brega spomni samo, ko je treba pisati kazni za napačno parkiranje (Flis), da imamo v mestu dovolj znanja za študije prometnih tokov (Klun) in da mesto nima ne severne ne južne obvoznice (Recek), se je očitkov naposlušal Arsenovič. Zavrnil jih je dokaj neposrečeno: "V naslednjih 40 letih se bodo mesta po svetu povečevala za velikost enega New Yorka na mesec, treba jih je narediti življenju primerna, in to gotovo ne z avtomobili."
"Mesta je treba narediti življenju primerna, in to gotovo ne z avtomobili"
V nadaljevanju je Arsenovič izpostavil, da je s številnimi projekti v mesto pripeljal kar 65 milijonov evrov evropskega in državnega denarja. Da bi se moralo več vlagati v prenovo osnovnih šol, je menil Flis, Divjakova, da se za vse projekte sklepajo aneksi, zaradi česar se prvi dražijo, Recek pa, da je denar šel v podjetja, ki jih je izbral Arsenovič, ta naj bi preferiral Makro 5 Gradnje. "Ko so se projekti začeli izvajati, se niso dražili naftni derivati," je Arsenoviča branil Kangler, Klun pa je izpostavil, da imamo računsko sodišče, in če kdo meni, da se je denar stekal v zasebne žepe, naj sproži ustrezne postopke. Arsenovič je nato naštel skoraj deset podjetij, ki so bila izbrana na javnih razpisih za projekte, podražitve pa pripisal dodatnim delom, s katerimi so želeli celoviteje urediti projekte, načrtovane v prejšnjih mandatih.
Komu služi holding
Mnenja so se kresala tudi glede sežigalnice, pri čemer je Flis menil, da si je o tem vprašanju težko ustvariti mnenje, ker ni dovolj podatkov, Recek pa, da mestni svetniki nimajo kompetenc za odločanje o tako velikem projektu. Absolutno proti se je opredelila Divjakova, Klun pa dopustil možnost gradnje, če bi bilo zadoščeno vsem okoljevarstvenim zahtevam. Kangler je spomnil, da sta se MČ Tezno in Tabor že leta 2011 strinjali z gradnjo, kot tudi, da v Celju s sežigalnico nimajo nobenih težav. Arsenovič je povedal, da ni ne za ne proti, dokler ne bo dovolj informacij o tehnologiji, vplivu na položnice in diverzifikacijo virov ogrevanja. "Ne pa projekta zavrniti vnaprej, dajmo mu priložnost," je poudaril.
Glede CČN so se kandidati večinoma strinjali, da jo je treba po izteku koncesije leta 2024 pripojiti holdingu, glede slednjega pa, da bolj služi županu kot pa občanom, pri čemer je Arsenovič bil tarča predvsem zaradi sporazuma Energetike z nekdanjim direktorjem Alanom Percem. Arsenovič je očitke zavrnil in spomnil, da podjetja, odkar so združena v holding, poslujejo precej bolj dobičkonosno kot prej.
