Jana Juvan
Prvič je kri daroval v vojski, bilo je leta 1987, se spominja Zoran Hauptman iz Brunšvika. Motivacija za vojake je tedaj bila, da so zaradi darovanja krvi šli kak dan prej domov, pripoveduje. Zgled je imel v družini, redni krvodajalec je bil njegov stric in ta ga je potegnil zraven. Včeraj je Zoran Hauptman kri daroval stotič. In to namerava početi, dokler bo zdravje dopuščalo, obljublja.
Krvodajalstvo je ogledalo sistema
Za takšno predanost krvodajalstvu se mu je zahvalila zdravnica Petra Leber iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. "Vitezi krvodajalstva niso ljudje, ki bi pozabljali na zdravje. Skrbijo tudi za nasledstvo v krvodajalstvu. Zato so pomemben člen stalnega darovanja krvi. Pomemben je vsakdo, ki pride kadarkoli darovat kri. Tudi če se spomni na to enkrat na leto ali na dve leti. Zato bi povabila vse, ki kdaj o tem razmišljajo in niso prepričani, ali so lahko krvodajalci, da pokličejo na naš oddelek in se pogovorijo z našimi zdravniki ali medicinskimi sestrami o morebitnih izločitvenih dejavnikih ali tudi o čemerkoli, kar bi jih o darovanju krvi zanimalo," je povabila Petra Leber.
Razložila je tudi, kako darovanje krvi poteka. Na vnaprej določen termin krvodajalci ob prihodu izpolnijo kratek vprašalnik, medicinske sestre jim opravijo kontrolo krvi, izmerijo hemoglobin, ugotovijo krvno skupino. Izmerijo jim tudi krvni tlak. Sledita kratek pregled pri zdravniku in odvzem krvi, ki traja kakšnih deset minut. Ob odvzemu, ko krvodajalec sedi na posebnem stolu, ki se po potrebi lahko nagne nazaj, je vedno zraven prijazna medicinska sestra, na voljo so tudi brezalkoholne pijače. Vsak krvodajalec po odvzemu dobi malico - na veselje darovalcev krvi so se v mariborski UKC vrnile tudi kranjske klobase.
Moški lahko kri darujejo vsake tri mesece, ženske vsake štiri. Petra Leber je spomnila, da se pri njih vsakdo lahko vpiše tudi med darovalce matičnih celic in organov. "Krvodajalstvo je tudi pokazatelj, kako dobro zdravstvo imamo. Kako poskrbimo za vse ljudi, ki potrebujejo oskrbo," je sklenila.
Moški lahko kri darujejo vsake tri mesece, ženske vsake štiri
Iščejo liderje v zaposlovanju krvodajalcev
Sekretar mariborskega Rdečega križa Metod Dolinšek je dodal, da je krvodajalstvo "plemenita dejavnost, zato bi morali biti krvodajalci bolj spoštovani v naši družbi, kot so". Poudaril je, da gre za "nujno potreben, nezamenljiv del zdravstvenega sistema. Samo z zadostnimi količinami zbrane krvi lahko moderno zdravstvo deluje, kot je treba. In omogoči vsem ustrezno zdravstveno oskrbo."
Spomnil je, da je covid tudi na področju zbiranja krvi "naredil svoje. Težje dostopamo do krvodajalcev, zato apel vsem ljudem, naj razmislijo in postanejo krvodajalci." Poudaril je, da za začetek krvodajalske kariere ne nagovarjajo samo mladih.
"Ti se odzivajo in so solidarni. Pozivamo pa tudi tiste, ki so v aktivnih letih. Predvsem direktorje podjetij, naj svojim delavcem omogočijo krvodajalstvo in naj se poleg poslovnih rezultatov pohvalijo tudi s to visoko družbeno odgovorno dejavnostjo. Naj njihovo podjetje postane lider v tem, koliko krvodajalcev zaposluje. Samo tako bomo lahko omogočali stabilen sistem prostovoljnega krvodajalstva. Kar je temelj za varno krvodajalstvo."
