V Tacnu pri Ljubljani so se 2. junija 50 let po zaključku šolanja zbrali nekdanji sošolci iz četrte generacije Kadetske šole za miličnike (1970-1973). Takrat je šolanje končalo 163 kadetov, tokrat pa jih je na srečanje prišlo 87, 29 jih je žal že preminulih. Srečanje je bilo svečano, tovariško in čustveno, saj se je celotna generacija srečala prvič, medtem ko so se posamezni razredi že prej srečevali.
Posebej so bili veseli vodje odseka šole za miličnike kadete ter treh vzgojiteljev. S svojo prisotnostjo pa so jih počastili tudi državna sekretarka Helga Dobrin, namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle, direktor Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin in direktor Policijske akademije Ivo Holc s sodelavci.
Kakor je ob obletnicah običajno, misli poletijo v čase, ko so se kot mladi fantje, še skoraj otroci, podali na šolanje v Tacen pod Šmarno goro. Prišli so iz vse Slovenije, številni tudi s štajerskega konca, kadetnica je postala njihov novi dom, vzgojitelji so bdeli nad njimi namesto staršev. To ni bila običajna srednja šola, saj so poleg splošnih predmetov pridobivali znanja tudi iz prometnih predpisov, osnov kazenskega prava, psihologije in sociologije, kriminalistike, vojaške taktike, osvojili so znanje borilnih veščin in oborožitve. Domov so odhajali le enkrat na mesec, med počitnicami so odšli na teren, kasneje tudi na prakso v enote milice. Pravih počitnic je bilo le za en mesec. Po končanem šolanju so bili razporejeni na delo v različne kraje po Sloveniji, nekateri blizu doma, drugi v povsem novo okolje. Marsikdo je tam tudi za vedno našel svoj dom.
Ta generacija je tudi prevzemala odgovorna bremena v času akcije Sever, organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite in vojne za Slovenijo. Kar nekaj jih je tudi aktivno sodelovalo pri graditvi sodobne, učinkovite in profesionalne policije. Seveda so nekateri tudi odšli iz policijskih vrst in našli izzive v drugih delovnih okoljih.
Nekdanji sošolci so spomine obujali od dopoldneva in si po svečanem sprejemu ogledali šolo z okolico, nove objekte. Nato je druženje potekalo do popoldanskih ur. Nekateri udeleženci iz Štajerske ter vzgojitelj Franc s Ptuja so se na obletnico odpravili z vlakom, kakor so tja prihajali v času šolanja. Ko so se razšli, so si obljubili, da se spet srečajo. Tokrat prej kot čez 50 let.