Rekordna številka 360 okuženih s koronavirusom v enem dnevu je bila priročen in uporaben kontekst, da opozicijski četverček LMŠ-SD-Levica-SAB v nestabilno slovensko politično orbito lansira projekt rušenja tretje vlade Janeza Janše, poimenovan Koalicija ustavnega loka. Epidemija, kot kažejo številke, vladi uhaja izpod nadzora, kar poskuša opozicija seveda uporabiti v svoj prid. Obelodanjen, a kot kaže nedokončen kandidat četverčka za mandatarja je javnosti dobro znani ekonomist Jože P. Damijan. Čeprav je v nekih popolnoma drugih časih želel pod prvo Janševo vladi uvesti enotno davčno stopnjo, je v nadaljevanju šel po poti iz (skrajno) desnega ekonomskega mainstreama na (skrajno) levi rob. Zato nikakor ne more biti presenečenje, da ga kot mandatarja izrecno podpirajo le v Levici, v ostalih treh opozicijskih strankah pa so ob svojih narcisizem-malih-razlik računicah precej bolj zadržani. To samo ilustrira, da je projekt konstruktivne nezaupnice, ki naj bi prvenstveno služil dokazovanju, da je opozicija po hudih kritikah, da ni sposobna usklajene politične akcije in oblikovanja politične alternative vlade, v razvojni oziroma testni fazi.
Politične programske osnove Koalicije ustavnega loka so reliberalizacija vse bolj iliberalizirane Slovenije, njena vrnitev v osrednji evropski tok in osvoboditev s strani v koaliciji dominantne SDS ugrabljenih mehanizmov nadzora in uravnovešanja. Ekonomski program je nadvse levičarsko všečen, saj obsega uvedbo minimalnega temeljnega dohodka, univerzalno zdravstveno oskrbo, dostopna stanovanja za mlade in brezplačen vrtec za vse. V bistvu gre za še bolj smelo nadaljevanje keynesijanistične protikrizne politike, ki jo izvaja desna Janševa vlada. Izračunov za svoje načrte pretendenti za vladanje niso predstavili, kot orientacijski okvir pa nam lahko služi letošnji deficit v proračunu, ki bo znašal 4,2 milijarde evrov.
Če opozicijski liderji niso hoteli (javno) računati, pa gotovo znajo šteti. Opozicijski četverček ima skupaj 39 glasov. Da bi se preselili v Gregorčičevo, so v deficitu v višini sedmih glasov. Naravni tarči sta javnomnenjsko implodirani koalicijski stranki SMC in Desus. Ocena je, da bo upokojenska stranka lažji plen, sploh po tem, ko je reelekcijo na novembrskem kongresu napovedal januarja strmoglavljeni, zdaj znova odrešiteljski Karel Erjavec, ki se je po volitvah zaklel, da z Janšo nikoli več. Štirje upokojenski glasovi naj bi bili vedno zagotovljeni za alternativni vladni projekt. Bistveno trši oreh bodo potrebni manjkajoči poslanci SMC. Na njihovo etično vest zdaj pritrkavajo z argumentom, da je še vedno čas, da častno sprevidijo zmoto, ko podpirajo Janšo. Če gre šef stranke Zdravko Počivalšek po skrajnem scenariju v državni zbor, potrebuje opozicija kar štiri njihove poslance za minimalno večino v državnem zboru. Če smo politični realisti, jih lahko na drugo stran zmamijo le individualni kadrovski načrti za volitve 2022 in kasneje. Etika ni politična deviza.