Hiv

Kot otroci smo se igrali na videz nedolžno igrico, pri kateri je tisti z "aidsom" moral loviti ostale. Otroška zbadljivka "Ti imaš aids" pa je očitno po skoraj 30 letih še vedno (preveč) aktualna. S to razliko, da je danes še veliko bolj neumna. Hiv seveda niti približno ni več to, kar je bil, ko je prav v času oskarjev znova zelo aktualni Freddie Mercury šokiral s priznanjem svoje okužbe. Sploh če jo v takšni ali drugačni obliki uporabljajo odrasli, ki ob 1. decembru vsako leto gotovo slišijo res obilo informacij o tem, da se hiv ne more širiti kar tako po zraku niti ne s stikom ali s slino, če že preslišijo opozorila, da je diskriminiranje okuženih nedopustno in nepotrebno.
Za razliko od večine svetovnih dnevov nečesa, ki so pogosto že prav dolgočasni, saj vsak dan zaznamujemo po kakšne tri zadeve, namreč ostaja mednarodni dan boja proti hivu izjemno medijsko podprt. In primer diskriminacije pacienta s hivom s strani zobozdravnice dokazuje, da bo tako moralo ostati še dolgo, preden bomo kot družba dovolj ozaveščeni. In bodo res samo tisti z Lune še mislili, da lahko zbolimo, če sedemo na isti stol ali pijemo iz istega kozarca kot okuženi.
Moški, ki ga je zobozdravnica zavrnila zaradi okužbe s hivom, je bil v bistvu preveč iskren in pošten, kar se je paradoksno obrnilo v njegovo škodo. V resnici pa se stigma, ki jo očitno še preobilno hranimo, obrača proti družbi - za obvladovanje okužbe z vidika javnega zdravja je namreč ključno prav to, da so okužbe čim bolj prepoznane. Da se ljudje čim hitreje začnejo zdraviti in zaradi tega niso več kužni. Medicina je namreč prav zares izjemno napredovala, četudi bolezen (še) ni ozdravljiva. Ne le da ljudje niso več obsojeni na smrt, kot je bil Freddie. Čudežna tabletka virus naredi "krotek", nezaznaven v krvi, in tako se ne moremo okužiti niti, če bi se potrudili. Bolj ko te ljudi žigosamo in družbeno trpinčimo, manjša je verjetnost, da se bo kdorkoli sploh testiral, kaj šele priznal svojo okužbo. S tem, ko jih torej izrinjamo na rob, povzročamo le večjo množico tistih, ki za okužbo ne vedo. No, ti pa so nevarni za družbo.
Da je to nazadnjaško in primitivno logiko v svoji zobozdravniški praksi uporabila visoko izobražena zdravstvena delavka, ki mora do potankosti poznati delovanje telesa in prenosa okužb, je zato še toliko bolj nesprejemljivo kot vsa gnojnica, ki se zdaj na to temo zliva po družabnih omrežjih. Tudi to, da se zdravniška zbornica ob prijavah zobozdravnice sploh ni zganila. Na to, da ta res ne bi bila sposobna sterilizirati svoje opreme, pa raje niti ne mislimo. Vzemimo to kot krik obupa, rešilno bilko, na katero se je nerodno skušala oprijeti v svojem zagovoru na sodišču. Kajti če bi to zares držalo, bi imeli bistveno večjo težavo kot to, da je na njenem stolu sedel nekdo s hivom. Gotovo je namreč obravnavala že marsikoga z okužbami, ki se dejansko širijo z dotikom ali slino.