Pariški avtomobilski salon – vrata je zaprl v nedeljo – je šel mimo dokaj anonimno. Pa ne le mimo tistih, ki jih to nič ne zanima, pač pa tudi onih, ki so do avtomobilov bolj senzibilni. Verjetno je dosežek, da je sploh bil. Tokratni mondial je bil skromen v vseh pogledih in 1,2 milijona obiskovalcev, kot jih je bilo leta 2016, utegne ostati rekord za večne čase. In vendar je bilo na Porte de Versailles slišati nekaj, kar bistveno presega pomen in namen razstave avtomobilske pločevine.

Carlos Tavares, prvi mož drugega največjega evropskega avtomobilskega koncerna Stellantis, je bil zelo konkreten: EU bi morala za kitajske avtomobilske tovarne uveljaviti enaka merila, kot jih Kitajska za evropske oziroma zahodne. Kitajski so v EU obremenjeni z desetodstotno carino, evropski oziroma tisti, ki niso izdelani na Kitajskem, pa s 15- ali celo 25-odstotnimi dajatvami. Kitajski električni avtomobili, izdelani na Kitajskem, imajo v EU že petodstotni delež, je ugotavljal Portugalec. Tavares, izkušen in preskušen vsaj pri dveh evropskih avtomobilskih hišah, to ni govoril le pred novinarskim avditorijem, pač pa (tudi) pred francoskim predsednikom Emannuelom Macronom. Tradiciji, da mondial obišče visoko politično ime, se Macron kljub vsemu ni izneveril. Opozorila o Kitajski in njeni avtomobilski strategiji se ni izognil, a je šel v širino in ni ostal le pri Vzhodu. Američani izvajajo zelo agresivno strategijo državne pomoči (v mislih je imel ameriški zakon, po katerem električni avtomobili, ki niso izdelani v ZDA, ne bodo deležni državne subvencije, op. p.), Kitajci pa tako ali drugače zapirajo svoj trg, je dejal. Toda če so Američani in njihove gospodarsko-avtomobilske poteze kljub vsemu ostale nekako ob strani, je Macron opozoril na nekaj, kar ni novo in utegne na relaciji Bruselj-Peking povzročiti probleme, zanesljivo pa še večje znotraj Evropske unije. Načrtom oziroma predlogom o zvišanju carin za kitajske avtomobile v EU bi utegnila nasprotovati Nemčija, je menil francoski predsednik, pa tudi na Kitajskem bi lahko to razumeli kot provokativno potezo.

Letošnji pariški avtomobilski salon je ob takšni ali drugačni prostorski, modelski in siceršnji skromnosti vendarle pokazal, da so Kitajci in predvsem njihovi električni avtomobili pred evropskimi vrati. Ta hip konkurirajo predvsem cenovno, čez čas bodo tudi količinsko. Če bi hoteli tisto, kar predlaga Tavares, bi utegnila biti o kitajskih protiukrepih najbolj prizadeta nemška avtomobilska industrija. Samo Volkswagen tam proda okoli 40 odstotkov vsega, kar naredi. Če zraven prištejemo še druge (Mercedes-Benz, BMW ipd.), je odvisnost od kitajskega avtomobilskega trga skoraj narkomanska. Ali takšna kot pri ruskem plinu, nafti, energentih. In glede na moč Nemčije v EU, so Tavaresa na mondialu zanesljivo slišali, ne bodo pa ga uslišali.