(KOMENTAR) Avtocesta za SDS

Gibanje Svoboda je v manj kot dveh letih od rekordnega slavja na volitvah izgubilo dve tretjini podpornikov, kaže utrip javnega mnenja. Stranka pod vodstvom Roberta Goloba je bila na vladanje z velikansko politično močjo nepripravljena, kar je običajno za politične skupine brez resne strukture, ki so ustanovljene tik pred volitvami z osnovnim ciljem zmage nad Janezom Janšo. V Gibanje Svoboda so se v kratkem času nagnetli najrazličnejši profili ljudi z vseh koncev, ki jih niso uspeli preveriti niti politično niti ideološko, zato stranka še danes nima zgrajenega jasnega vrednotnega sistema. Trend kaže, da gre samo še za eno od instant strank na levem polu, ki nehote gradijo avtocesto za vrnitev SDS na oblast.

Javna podoba Gibanja Svoboda se je začela krhati nekaj mesecev po volitvah, ko je stranko zapustila nesojena predsedniška kandidatka Marta Kos, nato se je morala posloviti še notranja ministrica Tatjana Bobnar. Obe sta ugotavljali, da je stranka zašla z začrtane smeri, kar spoznavajo tudi volivci. Ravno v povolilnem obdobju je vajeti v stranki začela prevzemati nekdanja novinarka Vesna Vuković, ki ji priznavajo, da je uredila nekatere organizacijske zadeve, a si je obenem nakopala kopico nasprotnikov. Številni akterji trdijo, da je večkrat prekoračila svoje pristojnosti in opravljala umazano delo za Goloba, s katerim se poznata že vrsto let. Ne gre izključiti, da je njen odstop le predstava za javnost, saj se krepijo napovedi, da bo odslej s podobno močjo delovala iz ozadja in ohranila vpliv pri političnem odločanju, kamor sodijo tudi občutljive kadrovske zadeve. Obenem so vse glasnejše kritike, da se stranka premalo posveča terenu, kjer se povečuje nezadovoljstvo nad politiko Gibanja Svoboda na nacionalni ravni. Evropske volitve bodo ob polčasu Golobovega vladanja preizkus realne moči stranke, ki še vedno ni določila kandidatov za Bruselj, največ preglavic pa povzroča izbor nosilca liste. Stranka brez močnega in prepoznavnega posameznika na čelu liste ne bo imela možnosti za vsaj približno enakovreden boj s favorizirano SDS.

Napovedi o drugačni politiki Gibanja Svoboda se ne uresničujejo. Za Goloba je problematično, da se je poslovil od šesterice ministrov in jih po večini zamenjal s poslušnim kadrom. Prav tako se vrstijo odhodi iz njegovega kroga. Predsednik vlade postaja šibka politična figura, ki v javnosti nastopa vse bolj arogantno in ostro. Povrhu je zelo zgodaj začel izgubljati prepoznavni šarm, s katerim je pred dvema letoma omrežil Slovenijo kot nihče pred njim. Ker razmere za Goloba postajajo vse bolj zapletene, morda celo brezizhodne, se povečujejo namigovanja, da se utegne na polovici mandata zgoditi zamenjava v samem vrhu vlade. Finančni minister Klemen Boštjančič z dovoljenjem premierja vse bolj prodira v ospredje in krepi svojo moč. Navsezadnje tudi bodoči generalni sekretar Svobode Rok Marolt velja za človeka iz njegovega kroga. Če bi se Golob poleti res odločil preizkusiti v vlogi evropskega komisarja, je Boštjančič udarni kandidat za njegovega naslednika. Pod črto je vse bolj očitno, da novi obrazi v politiko vstopajo z zgrešenimi nameni, ki nimajo veliko opraviti z iskrenimi napori za dobrobit skupnosti.