Javno mnenje: Golobova stranka izgubila dve tretjini volivcev. Kako bi vprašani glasovali, če bi bile volitve zdaj?

Va, STA
04.03.2024 19:15

Raziskavo Slovensko javno mnenje 2023/2 so izvajali med 2. novembrom 2023 in 2. februarjem 2024.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Če bi bile volitve to nedeljo, je Gibanje Svoboda kot svojo izbiro navedlo le 12,1 odstotka vprašanih.
Andrej Petelinšek

Slabi dve leti po zadnjih volitvah se prav vse parlamentarne stranke soočajo z nižjo javnomnenjsko podporo, kaže raziskava Slovensko javno mnenje. Največji padec je pri vladajoči Svobodi, ki je izgubila dve tretjini volivcev. Največ je sicer neopredeljenih volivcev, več kot tretjina vprašanih ne ve, koga bi volili.

Da so svoj glas na zadnjih volitvah v DZ namenili stranki aktualnega premierja Roberta Goloba, je odgovorilo 38,7 odstotka vprašanih. Če bi bile volitve to nedeljo, je Gibanje Svoboda kot svojo izbiro navedlo 12,1 odstotka vprašanih.

Tudi druge stranke, ki jim je pred slabima dvema letoma uspel prestop parlamentarnega praga, se soočajo z izgubo podpore. Največjo opozicijsko stranko SDS in drugouvrščeno na parlamentarnih volitvah leta 2022 bi volilo 17,5 odstotka vprašanih, da je bila ta stranka njihova izbira na zadnjih volitvah, pa je odgovorilo 19 odstotkov vprašanih.

NSi bi tokrat svoj glas namenilo 4,1 odstotka vprašanih, pred dvema letoma je bilo takšnih šest odstotkov vprašanih.

SD bi svoj glas oddalo 6,5 odstotka vprašanih, Levici pa trije odstotki vprašanih. Kot svojo izbiro ob zadnjih parlamentarnih volitvah je prvo navedlo 7,4 odstotka vprašanih, drugo pa 3,8 odstotka vprašanih.

Najvišji ostaja delež neopredeljenih volivcev. Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 36,1 odstotka vprašanih.

Raziskavo Slovensko javno mnenje 2023/2 je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede izvajal med 2. novembrom 2023 in 2. februarjem 2024. Na vprašanje, katero od strank so volili na zadnjih parlamentarnih volitvah, je odgovorilo 851 polnoletnih prebivalcev Slovenije, na vprašanje, za koga bi najverjetneje glasovali, če bi bile volitve to nedeljo, pa je odgovorilo 1089 polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Zaupanje, stanje demokracije, korupcija ...

Slovenci med institucijami daleč najbolj zaupajo gasilcem in civilni zaščiti, najmanj pa cerkvi in duhovnikom, vladi in državnemu zboru. Najbolj ponosni so na dosežke slovenskih športnikov.

V raziskavi so anketiranci med drugim ocenjevali delovanje demokracije v Sloveniji. Na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 10 zelo dobro, je bila povprečna ocena 4,7. Delovanje demokracije pred desetimi leti so ocenili s povprečno oceno 5,6.

Javne službe v Sloveniji po mnenju okoli 36 odstotkov vprašanih ljudem služijo predano ali zelo predano, nekaj več kot 45 odstotkov jih meni, da ne posebej predano, nekaj manj kot 12 odstotkov pa, da sploh ne služijo predano.

Glede razširjenosti korupcije v javnih službah jih nekaj več kot devet odstotkov meni, da je skoraj vsak vpleten v korupcijo, skoraj 46 odstotkov jih meni, da je v korupcijo vpletenih veliko ljudi. Da je v korupcijo vpletenih nekaj ljudi, meni 28,5 odstotka vprašanih, da je vpletenih le majhno število ljudi, meni skoraj sedem odstotkov vprašanih, da skoraj nihče ni vpleten v korupcijo, pa meni nekaj manj kot odstotek vprašanih.

S trditvijo, da je medijsko poročanje o politiki v Sloveniji pristransko, jih soglaša ali močno soglaša nekaj več kot 53 odstotkov, ne soglaša ali sploh ne soglaša pa 9,5 odstotka.

V raziskavi so spraševali tudi po stališčih o nekaterih vprašanjih, ki delijo družbo, denimo o smrtni kazni. Za skoraj 50 odstotkov vprašanih ni sprejemljiva, za 36 odstotkov pa je sprejemljiva. Prekinitev nosečnosti je sprejemljiva za nekaj manj kot 76 odstotkov vprašanih, za nekaj manj kot 14 odstotkov ni sprejemljiva. Za skoraj 53 odstotkov vprašanih so sprejemljive poroke istospolnih partnerjev, po mnenju nekaj več kot 33 odstotkov pa so nesprejemljive. Evtanazija je sprejemljiva za 63,5 odstotka vprašanih, za 17,4 odstotka pa ne.

Pri različnih vprašanjih, ki segajo od osebne sreče do zaupanja drugim, je najvišja povprečna ocena pri vprašanju glede osebne sreče nasploh. Najnižja povprečna ocena pa je pri vprašanju, ali lahko večini ljudi zaupamo. Pri vprašanju o splošni oceni svojega zdravja je povprečna ocena na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni zelo dobro, 5 pa zelo slabo, 2,38.

Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu 1089 polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta