(KOMENTAR) Borzni polom

Glavno vprašanje (p)ostaja, kako dolgo bodo po večmesečnih in večletnih pozitivnih borznih rasteh tečaji večine svetovnih borznih delnic pod občutnim prodajnim pritiskom v nemilosti investitorjev. Med investitorje se je naselil strah pred recesijo ameriškega gospodarstva, kjer se povečuje tudi število brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je v letu dni s 3,5 porasla na 4,3 odstotka, kar pa je še vedno relativno nizka stopnja, a signal, da bo ameriška centralna banka (Fed) počasi morala ukrepati in znižati svojo referenčno obrestno mero z ravni 5,25 do 5,50 odstotka, kar je tudi 23-letni vrh njihove obrestne mere. Frankfurtska Evropska centralna banka je junija že znižala svojo obrestno mero za četrt odstotne točke in za hranjenje depozitov pri njej se je ta s štirih odstotkov znižala na 3,75 odstotka. Bodo pa na obeh straneh Atlantika obrestne mere že letos verjetno še nekajkrat znižane. Vse to bo negativno vplivalo tudi na poslovanje ameriških in evropskih poslovnih bank, ki so zadnji dve leti beležile izjemne in rekordne dobičke, si bo pa prebivalstvo in gospodarstvo ceneje sposojalo denar.

Da stvari niso nedolžne, kaže podatek, da je japonski osrednji borzni indeks Nikkei 225 včeraj dobesedno strmoglavil za dobrih 12 odstotkov. S tega vidika sta ju indeksa Frankfurtske (DAX) in Dunajske borze (ATX) z dobrimi tremi odstotki minusa še dobro odnesla. Tudi ljubljanski SBITOP s slabimi petimi odstotki minusa je dokaj dobro preživel včerajšnji borzni potop, pri čemer so delnice NLB, Petrola in Save Re bile med tistimi z najbolj občutnimi padci, a so to tiste slovenske borzne delnice, ki so ob novomeški Krki delničarje letos z visokimi pozitivnimi donosi tudi najbolj razveseljevale. Kako bo šlo naprej, je težko napovedovati, a analitiki menijo, da je najhujše za vlagatelji, še več, nekateri menijo, da so to za investitorje tudi lepe nakupne priložnosti, sploh pri slovenskih delnicah, ki praviloma ponujajo po pet- in večodstotne dividende donose, recimo Luka Koper pa svojih letošnjih dividend sploh še ni izplačala.

V zadnjih dneh so za dokaj varno zatočišče veljale žlahtne kovine, kot sta zlato in srebro, včeraj pa sta tudi ti dve bili v večodstotnem minusu. Ljubitelji digitalnih valut, kriptovalut in posebej bitcoina se lahko v teh dneh prav tako držijo za glavo - včeraj so bili ob skoraj 15 odstotkov njihove naložbe, v petih dneh ob četrtino. Tudi oboževalci sedmih veličastnih ameriških delnic Apple, Amazon, Alphabet (Google), platforma Meta (Facebook), Nvidia, Tesla, Microsoft so lahko včeraj zgolj obupavali. Povprečni včerajšnji minusi njihovih delnic so bili med petimi in sedmimi odstotki, Tesle celo deset, in zadnje leto najbolj oboževane delnice Nvidie, ki so znane po čipih s področja umetne inteligence, celo nad 10 odstotkov. Najbolj mirni pa so bili včeraj investitorji na Zagrebški borzi, saj je bila ta zaradi hrvaškega državnega praznika dneva zmage in domovinske hvaležnosti včeraj zaprta.