(KOMENTAR) Delavcem vsaj čas(t)

Trg dela v Sloveniji podira rekorde, če poslušamo številke zavoda za zaposlovanje. Statistike o zaposlenih so rekordno visoke, o brezposelnih rekordno nizke, kakršne niso bile že leta. Bojazni, da bi tisti, ki želi delati, ostal brez dela, menda ni. Več težav kot delavci naj bi imeli delodajalci. Tudi Podravje, ki je vedno capljalo za slovenskim povprečjem, je stabilno. Zamajali ga ne bodo niti že odpuščeni delavci Mariborske livarne Maribor, ki je zgrmela v stečaj, niti napovedano odpuščeni, kar sklepajo nekateri in napovedujejo novo krizo v Mariboru. Podjetja so po mariborskih livarjih spraševala, še preden so ti pristali na cesti. Kidričevski Talum bi jih takoj zaposlil, je bilo slišati na včerajšnjem zaposlitvenem sejmu v Mariboru, tudi v Slovenski Bistrici je nekaj potencialno zanimivih podjetij. V mariborskem zavodu za zaposlovanje beležijo toliko sorodnih delovnih mest, da lahko livarji precej izbirajo. V predelovalni dejavnosti je namreč največ zaposlitvenih ponudb, ta panoga ima poleg zdravstva in izobraževanja največji deficit delavcev.

Vendar trg dela ni samo rekordno bleščeč in kvantitativno merljiv, v ospredje prihajajo vrednote kakovosti življenja. Zapušča ga vse več ljudi. Številčno močna generacija babyboomerjev se upokojuje. Več tisoč jih še vedno raje dela v Avstriji kot doma, čeprav se morajo vsak dan voziti v tujino. Generacije mladih, ki prihajajo na trg, pa so vedno manjše in drugačne. Zahtevajo več, imajo drugačna pričakovanja. Četudi so nepripravljeni, nevešči in se po oceni analitikov premalo pragmatično odločajo pri izbiri poklica. Tehnično in zdravstveno izobraženi so kot sveže žemlje, pravi generalna direktorica zavoda za zaposlovanje, službo dobijo takoj, ko zapustijo prag šole. Mnogi pa na čakanju ostajajo (pre)dolgo. V evidenci dolgotrajno brezposelnih je namreč ogromno mladih, prvih iskalcev zaposlitve. Simptomatično s tem je povezano tudi zdravje. Dlje ko je nekdo brezposeln, več zdravstvenih težav nastane, več je anksioznosti, depresije, tudi odstotek samomorilnosti je višji, ugotavljajo raziskave.

Definicija dobrega, zaupanja vrednega delodajalca – da ni kršitelj delovnopravne zakonodaje, ni bil pravnomočno oglobljen s strani inšpektorata in da plačuje davke, kakor opredeljuje zaposlitveni zavod, je preozka, zastarela. V bistvu bi to danes moral biti samoumevni standard. Mladi, ki iščejo zaposlitev, in tisti, ki bi jo zamenjali, želijo dobre pogoje, fleksibilen delovnik, ki jim omogoča občasno delo od doma, dopust in prosti čas za družino, prijatelje in aktivnosti, možnost napredovanja, primerne plače in odnose. Če že ne oblast, pa vsaj čas(t). To postajajo bistvena vprašanja. Plača že nekaj časa ni več glavni in edini motivator. Družba, obsedena z delom, pragmatizmom in kazalniki, kot sta gospodarska rast in dodana vrednost, se morda počasi le spreminja na bolje.