(KOMENTAR) Domska stiska

Večina starejših, in teh je v Sloveniji iz leta v leto višji odstotek - julija lani je bilo že 21,3 odstotka prebivalcev Slovenije starih 65 let ali več, si želi čim dlje živeti in ostati v domačem okolju. Toda zdravstvene okoliščine, predvsem demenca - v Sloveniji naj bi bilo že 43 tisoč dementnih ljudi, še veliko pa z neodkrito demenco - slaba gibljivost ali nepokretnost ljudi kakor tudi njihova osamljenost, naj bi bile med glavnimi razlogi, da je praktično edina ali najbolj realna možnost njihova namestitev v enega od 106 slovenskih domov za starejše.

Vrsto let smo govorili, da nam v Sloveniji kronično primanjkuje domskih postelj, teh je trenutno okrog 21.600, a se je v zadnjih letih tako povečala kadrovska stiska v domovih za starejše, da trenutno 700 do 750 domskih postelj ostaja nezasedenih. V Sloveniji naj bi v domovih primanjkovalo že blizu 1500 zaposlenih, predvsem zdravstvenega osebja, kot so zdravstveni tehniki in diplomirani zdravstveniki, močno primanjkuje tudi bolničarjev negovalcev. V določenih domovih v Ljubljani, njeni okolici in na Gorenjskem, kjer je tudi sicer najtežje dobiti prosto posteljo v domu za starejše, pa je kadrovsko stanje tako slabo, da sploh ne premorejo lastne kuhinje, saj ne dobijo kuharjev in drugega kuharskega osebja, zato za zagotavljanje prehrane najemajo zunanje izvajalce. Navkljub praznim domskim posteljam pa v Sloveniji ostaja neuslišanih 2000 starostnikov, ki bi zaradi osebne situacije morali nemudoma v dom starejših.

S kadrovskimi težavami v domski oskrbi se ne sooča zgolj Slovenija, temveč vsa Evropa. Tako bo iskanje kadrov za delo v domovih, v Avstriji in v Nemčiji naj bi jih že iskali celo v Aziji in v Južni Ameriki, tako za domove kot za državo, ki bo verjetno želela ostati socialna, vse težje. Skorajšnje sprejetje interventnega zakona za blaženje kadrovske stiske v slovenskih domovih za starejše, še bolj pa sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo pričel veljati s prihodnjim letom, lahko pozdravimo, obenem pa upamo, da bodo konkretne rešitve v obeh zakonih dobre in bodo težave v slovenskih domovih rešile na daljši rok in ne zgolj gasile požara za leto ali dve. Za vse to pa bo potrebna konkretna vsota denarja, da ne bi na eni strani govorili o podplačanih zaposlenih, ki delajo v izjemno zahtevnih delovnih razmerah, na drugi strani pa bi cene domske oskrbe za večino starejših in njihovih svojcev posta(ja)le še bolj nedostopne.

Treba bo torej določiti dovoljšen prispevek za dolgotrajno oskrbo, obenem pa razmisliti, ali ne bi bila domska oskrba v večji meri financirana tudi iz zdravstvenega sistema, saj je demenca ne nazadnje bolezen, ki jo je treba zdraviti in lajšati, in trenutno se to pač počne v domovih za starejše. Ker smo v Sloveniji vse starejši, odstotek starejših se bo v prihodnjih desetletjih še močno večal, število dementnih pa naj bi se do leta 2050 celo potrojilo, bo že zdaj treba sprejeti primerne ukrepe, da se nam sistem domske oskrbe ne bo porušil. Predstavljajte si stisko 2000 starostnikov in še nekajkrat večjega števila njihovih svojcev, ki so danes v Sloveniji v brezizhodni situaciji, in takšnih ljudi bi bilo lahko v prihodnje še bistveno več, če odgovorni ne bodo pravočasno ukrepali.