Nadpovprečno mirno politično poletje v Deželi - lani so v tem času politiki vihteli lopate v poplavljenih krajih - je presekal le epilog zgodbe ruskih vohunov iz Črnuč. A je vprašanje, kakšne notranjepolitične efekte lahko ima slovensko sodelovanje v mednarodni menjavi zapornikov, zaradi česar je premier Golob na neki poletni petek celo prekinil dopust. Za rahlo valovanje notranjepolitičnih voda je poskrbelo še zaslišanje komisarskega kandidata Tomaža Vesela v DZ. Brez drame, celo opozicija ni proti. SDS in Nova Slovenija sta pod žaromete potisnili romsko skupnost, da bi nekoliko prekinili pomenljivo poletno mrtvilo. Če že napovedanih novih migrantskih "valov" ni, so tudi Romi dovolj dober material!? Politični razred je očitno utrujen od evropskih volitev, ki jim je hitro sledilo nogometno EP, nato pa OI. Iger, kamor so vladajoči radi romali, je bilo očitno dovolj, da pogovori o tem, kako trd je danes kruh, trenutno niso potrebni? Celo novi rekordi bančnih dobičkov, v pomembni meri na pogon za banke krasnih obrestnih mer, niso nikogar vznemirili. Poletje 2025 bo drugačno, že predvolilno in tako čas polaganja računov.
Bistveno večji učinek na (ne)zadovoljstvo ljudi od občasnih poletnih političnih epizod imajo obletniške popoplavne bilance. Javnomnenjske sondaže so to tudi zaznale, a najbrž se oblast tolaži, da se bodo po obletnici poplav kmalu s poplavami spet ukvarjali predvsem - poplavljenci. Kar ankete vse manj sramežljivo nakazujejo, je polarizacija političnega prostora, na vrhu pa z odločno prednostjo Janševa SDS in Golobova Svoboda. Šef vlade, ki se je te dni javil le z morsko veslaško razglednico, bo zategadelj s približevanjem volitev in ob morebitni odsotnosti realizacije zastavljenih projektov, reform in tako dalje vse bolj igral na anti-JJ karte, da je torej edina alternativa pred novo Janševo vlad(avin)o. Koalicijski SD in Levica bolj udarne, propulzivne politike, ki bi jima omogočila preboj bližje Svobodi, ne vodita. Rdeče-zeleno koalicijo (SD-Levica-Vesna?) kot alternativo, tretji blok ob liberalnem centru in konzervativni opciji, kjer dominira SDS, so nekateri doslej omenjali, a bolj mimogrede, do kakšnih resnejših korakov v to smer je daleč. Če so sploh opcija. SD nekako ne zmore najti tem, s katerimi bi boljše nagovorila volilno telo, staro bazo in nove potencialne volivce. Po udaru na Litijski bodo potrebovali bistveno več, evropske volitve so bile "zgolj" za biti ali ne biti. Za Levico bo preizkus pokojninska reforma, ki naj bi na pogajalske mize prišla septembra, Meščev predlog z morebitnimi odkloni od strankinih zavez bo tudi lakmusov papir, koliko je v Levici še konfliktnega potenciala. Del kombinacij na levi sredini bo tudi pozicioniranje Vesne - bo koalicija med zeleno stranko in Vladimirjem Prebiličem še vztrajala, bo dobila kakšne nove formate ali se bosta poti ločevali?
Na Zahodu in slovenski desnici pa nič novega. Janša si v funkciji priprav na volitve občasno pomeri obleko zmernejšega politika. Požgani mostovi do NSi - ta kani kljub kritikam, ki jih je nazadnje na Planetu izrekal Lojze Peterle, nadaljevati s Toninom - se po malem sanirajo. Spopad prišlekov v SLS, Marka Balažica in Petra Gregorčiča, desničarjev, ki imata malo z izvorno idejo ljudske stranke, je v pomembni meri vezan na prihodnje načrte SDS in hegemona desnice. V te enačbe slej ko prej padejo tudi Logarjevi platformaši, ki so vmes že izgubili veliko zagona. Poanta vseh teh iger je pa itak ena: Janševa vrnitev, četrti del.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
