(KOMENTAR) Minimalna in druge plače

Čeprav so pravila vsakoletne uskladitve minimalne plače določena z zakonom, vendarle ostaja manevrski prostor za pogajanja, predvsem med sindikati in delodajalci. Prvi bi več, drugi sprejemajo zgolj zakonski minimum, torej uskladitev z lansko inflacijo, minister za delo Luka Mesec pa bo na koncu zgodbe tisti, ki bo sprejel dokončno odločitev. Vprašanje je torej, ali bo minimalna plača letos višja zgolj za 4,2 odstotka, kar je zakonski minimum, ali za 7,5 odstotka, kolikor bodo v petek na sestanku socialnih partnerjev zahtevali sindikati.

Kakorkoli obračamo, po lanskem občutno najvišjem dvigu minimalne plače, ki se je zvišala za sto evrov neto, česa podobnega letos ni pričakovati. Po izračunih sindikatov, ki predlagajo višji dvig od inflacije, bi po novem bila bruto minimalna plača višja za 90 evrov, kar prinese le 35 evrov neto več. Lahko, da bo minister ubral srednjo pot, kar je velika verjetnost, glede na to, da mora delodajalce nekako prepričati, da ponovno steče socialni dialog v okviru Ekonomsko- socialnega sveta. Še zlasti, če želi izpeljati svojo letošnjo prioritetno nalogo - pokojninsko reformo.

In zakaj je ob vsakoletnem dvigu minimalne plače, pri čemer gre običajno le za nekaj evrov več, če izvzamemo lanskega, vedno toliko razprav, tudi vroče krvi, posebno na delodajalski strani? Problem ni v domnevno previsoki minimalni plači, temveč v prenizkih plačah nad minimalno. V razmerah visoke inflacije je to še bolj očitno, saj minimalna plača vse bolj dohiteva povprečno, ker ji druge plače ne sledijo. "Če sistema ne spremenimo in ne naredimo bolj stimulativnega, bo čisto matematično vsako leto vse več ljudi prejemalo minimalno plačo," pravi ekonomist dr. Matej Lahovnik. Ob tem poudarja, da je še manj logično, da so v nekaterih poklicih izhodiščne plače celo pod minimalno. Sedanji plačni sistem v Sloveniji je zelo nepregleden in potreben temeljite prenove, ampak na način, da se ne povzroči uravnilovka, ki se ji počasi, a zanesljivo približujemo, ocenjuje.

Za nižjo od minimalne plače dela tudi več kot 24.000 zaposlenih v javnem sektorju, pretežni del v javnih zavodih in pri drugih izvajalcih javnih služb s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva. Tem razliko med osnovno plačo in zneskom minimalne plače sicer mora pokriti delodajalec, kar pomeni, da so z vsakim dvigom minimalca tudi oni na boljšem. Minister Mesec si sicer prizadeva, da bi minimalna plača postala najnižja plača v državi, vse druge pa bi gradili nad njo in ne pod njo, kar bi bilo logično, a za zdaj mu ni uspelo. Podobno razmišljajo in počnejo tudi v uspešnih podjetjih, kjer ob zvišanju minimalne plače zvišajo tudi druge plače, da se ne ujamejo v uravnilovko. Zavedajo se namreč, da morajo biti zaposleni, ki imajo več izkušenj in znanj, bolje ovrednoteni, sicer bodo odšli drugam. Kar je ob pomanjkanju kadra, s čimer se srečuje že skoraj večina slovenskih podjetij, vse lažje.