(KOMENTAR) Moskovski agenti in plačanci v srcu evropske demokracije

Če bi bila Ruska federacija delujoča demokracija, bi se Vladimir Putin leta 2008, po drugem predsedniškem mandatu, poslovil z vrha tamkajšnje politike. A vmes si je prikrojil pravila in je pred dnevi prevzel še peti predsedniški mandat. Za stanje ruske družbe ne bi moglo biti bolj ilustrativno, da je sočasno s "praznikom demokracije" potekal še simbolni pogreb (demokracije). Pokopali so namreč v gulagu v Sibiriji umorjenega Alekseja Navalnega. Alternativne verzije Putinovi militarizirani imperialni sili ni; zaradi notranje represije in nadzora, obenem pa zunanje izoliranosti, manifestirane s "specialno vojaško operacijo" v Ukrajini, ta hip niti ne more biti. Rusije sankcije niso zlomile. Zahodne franšize in proizvode so zamenjale lokalne in kitajske, izvoz energentov se je usmeril na globalni jug, povečala se je odvisnost od Kitajske. Plebiscit o despotu in o vojni v Ukrajini je za Kremelj uspel. Celotna ruska družbena in ekonomska struktura je v vojnih legah. 

EU je v spopadu z Rusijo posredno, Ukrajini vojaško in finančno pomaga. Doktrina dolgoletnega načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova pravi, da sodobno vojskovanje že dolgo presega klasični vojaški spopad, gre namreč za kombinacijo vojaških sredstev, gospodarskih pritiskov, propagandnih akcij in drugih subverzivnih operacij. V tem kontekstu velja brati serijo dogodkov zadnjega dobrega tedna. Slovenija je izgnala ruskega "diplomata" Sergeja Lemeševa, očitno člana ruske obveščevalne agencije SVR, ki naj bi bil pri nas organiziral prorusko/dezinformacijsko dejavnost. Na mariborskem letališču je pred 10 dnevi pristal antonov 124, eno največjih transportnih letal na svetu, odletel pa naj bi bil z novim paketom vojaške pomoči Ukrajini. Ruski hekerji so kot protiudarec napadli več spletnih strani državnih organov, podjetij in javne RTV. Zaradi suma ruskega vohunjenja je avstrijski kancler Karl Nehammer na velikonočni ponedeljek sklical svet za nacionalno varnost. Poljska varnostna služba je v četrtek sporočila, da je izvedla več racij v okviru operacije proti ruski vohunski mreži, že dan prej pa je češka vlada uvedla sankcije proti ruskemu spletnemu portalu Voice of Europe zaradi širjenja ruske propagande v EU. Češki premier Fiala je ob tem poudaril, da je Rusija s propagando želela pridobiti vpliv v EU in evropskem parlamentu, njegov belgijski kolega De Croo pa je dodal, da so bili nekateri evropski politiki, ki so sodelovali z Voice of Europe, celo plačani. 

Na Voice of Europe so nedavno nastopili tudi trije člani SDS, med njimi prvak Janša. Ob izbruhu afere so zanikali, da bi bili prejeli plačilo. Janševa podpora Ukrajini je resda javno izpričana, a odprto ostaja vprašanje o odločitvi za sodelovanje z medijem, ki je očitno del ruske "specialne vojne". SDS se je nedavno znotraj EPP postavil proti Ursuli von der Leyen in bližje iliberalni, suverenistični liniji, ki bolj ali manj odkrito koketira s političnimi silami onkraj sanitarnega kordona EU-demokracije, torej s skrajno desnico. Ni skrivnost, v tem taboru je več ekspozitur Putinovega režima. Omenimo le AfD in Marine Le Pen. Škandal neslutenih razsežnosti, večji od afere Katargate, se izrisuje tik pred evropskimi volitvami. Sploh če bi se v preiskavi pokazalo, da so trojanski konji Moskve v vzpostavljanju evroskeptične naracije, slabitvi EU, pri zabijanju klinov v njeno stabilnost ravno evropski parlamentarci in drugi etablirani EU-politiki. Ni dvoma, da so nove oblike obveščevalnih in propagandnih aktivnosti v polnem teku. To res ne bi smelo biti presenečenje, ki bi EU in članice ujelo povsem nepripravljene. Svet se je brutalno spremenil, potekajo velike igre vzpostavljanja novega globalnega reda. Ruski interes oslabiti EU se je z agresijo na Ukrajino zgolj okrepil. Tudi v Sloveniji se pred evropskimi volitvami že predstavljajo liste s prorusko agendo. Evropska celina je prvič po koncu 2. svetovne vojne vstopila v "predvojno obdobje", je sklenil poljski premier Tusk.