(KOMENTAR) Nafta, posel in realpolitika

V Sloveniji vse madžarske investicije presojamo skozi politično prizmo. Razlogi za to so znani. V prvi vrsti gre za previdnost zaradi politike madžarskih oblasti glede združevanja madžarskega nacionalnega telesa. Iz te politike, ki jo predsednik madžarske vlade Viktor Orban že več kot desetletje izvaja ob povsem pasivnih sogovorcih na slovenski strani, namreč izhajajo revizionistične težnje v zvezi s Trianonsko pogodbo. S to je Madžarska med drugim izgubila tudi Prekmurje, kjer so še posebno občutljivi na vsakokratne provokacije z zemljevidi velike Madžarske. Odpor do madžarskih investicij se je v delu družbe povečal v času prejšnje slovenske vlade, in to zaradi posrednih povezav kapitalskih centrov blizu Orbana s stranko SDS Janeza Janše.

A biznis gre svojo pot mimo tega političnega momenta. Dejstvo je, da je Mol do mreže bencinskih servisov OMV prišel zaradi odločitve Avstrijcev o umiku s slovenskega trga, ki pa je očitno danes zanimiv še samo za Madžare. To odločitev so seveda na Dunaju sprejeli ne glede na dogajanje v slovenski notranji politiki. Naj je to komu všeč ali ne, Madžari so pač na področju naftnih derivatov vzpostavili nacionalnega šampiona, ki je danes sposoben poseči daleč preko domačih meja. Njihov poslovni model z obsežnimi investicijami v klasično obcestno infrastrukturo je sicer v času radikalnih sprememb na področju mobilnosti drugačen kot pri nekaterih drugih naftnih trgovcih, a že naslednje desetletje bo pokazalo, kdo je imel prav.

Mol ima razpršeno lastniško strukturo, v kateri ima država omejen vpliv. Kot pa smo v Večeru že večkrat poročali, bi bilo naivno misliti, da lahko takšna korporacija deluje povsem neodvisno od vladajoče politike. Da je tako, pokaže že pogled na upravni odbor družbe, v katerem je tudi Janos Martonyi, vidni član Fidesza in zunanji minister v dveh Orbanovih vladah. Zanimivo, ta je tudi sam na določen način povezan s Prekmurjem, enim od manjkajočih delčkov v mozaiku nekdanje madžarske države, v katerega Orban vlaga veliko sredstev, pri čemer je smoter tovrstnega početja več kot sumljiv. Leta 2014 je bil Martonyi imenovan za častnega občana na narodnostno mešanem območju v občini Lendava, kjer očitno gojijo veliko spoštovanje do madžarskih oblastnikov, saj so pred tremi leti tam z istim nazivom okitili še enega madžarskega zunanjega ministra iz vrst Fidesza - Petra Szijjarta. Ta se je nedavno kljub privzdignjenim obrvim na Zahodu vnovič mudil v Moskvi, kjer je krepil vezi s Kremljem, od katerega je Madžarska še vedno energetsko odvisna.

Orban, ki je vodilni evropski "Putinversteher", ima sicer glede nacionalne energetske oskrbe določene razloge za svojo realpolitiko, ki jih niso mogli spregledati niti v vrhu Evropske komisije ob dovolitvi izjeme glede dobave ruske nafte Madžarski, saj ta nima dostopa do morja in s tem enakih možnosti za nakup nafte kot večina drugih evropskih držav. Madžarska te nafte ali naftnih derivatov iz nje sicer ne sme izvažati v druge države, a dejstvo je, da ruski naftovod Prijateljstvo ostaja ena od dveh glavnih žil, po katerih tekoče zlato prihaja v bližino Budimpešte, na rafinerijo, ki skupaj z rafinerijama v Bratislavi in na Reki predstavlja oskrbno hrbtenico Molovega prevzemnega pohoda po srednji Evropi.