(KOMENTAR) Vzpodbude, a ne za vse

Ekipa gospodarskega, turističnega in športnega ministra Matjaža Hana je včeraj predstavila sveženj 672 milijonov evrov težkih razvojnih vzpodbud, ki jih bodo letos razdelili tistim, ki bodo zadostili razpisnim pogojem. Tako želijo gospodarstvu in podjetnikom omogočiti inovativnost, konkurenčnost, prebojnost in trajnost, s ciljem povišanja dodane vrednosti. Ta je s sto tisoč evri na zaposlenega zastavljena visoko in ambiciozno. Morda preambiciozno glede na birokratske ovire, med njimi zamudno in brezplodno beleženje delovnega časa ter nekonkurenčno davčno okolje, ki najboljših talentov ne bo zadržalo v deželi na sončni strani Alp. Predvsem visokokvalificiranim, prizadevnim in talentiranim kadrom se lahko zahvalimo, da farmacevtski in drugi koncerni ostajajo v Sloveniji. In to navkljub (pre)visoki obdavčitvi dela. A brez te in dobro delujočih podjetij ni dobre socialne slike in tega se eden najvišjih predstavnikov socialne demokracije na Slovenskem, ki je v velikih težavah, zaveda. 

Ker je njegov resor zadolžen tudi za turizem, bo nekaj evropskega denarja kapnilo še temu sektorju. Tu se postavlja vprašanje, kako iz manj, če želimo biti trajnostni in ne masovni, narediti več. Ob tem lahko na prste ene roke preštejemo petzvezdične hotele v Sloveniji in ugotovimo, da država po ministru Počivalšku - ta je v obe vladi, Šarčevo in Janševo, vstopil s turističnimi izkušnjami - in Hanu, ki je tudi turistični minister, še vedno ne ve, kaj bi počela z državno hotelsko turistično srebrnino, razen da v nadzorne svete in na vodilna mesta kadruje svoje ljudi. 

Tudi ob lanskih investicijah v žičniško infrastrukturo se ob vedno bolj zelenih zimah lahko vprašamo, ali so bile te najbolj preudarne. In upajmo, da bodo vzpodbudile celoletni pohodniški, planinski in gorskokolesarski turizem ter tako upravičile finančne vložke. Po drugi strani pa na edino visokogorsko smučišče Kanin ne vozi gondola, naprave samevajo in se šibijo pod nekajmetrsko naravno snežno odejo. Tu sta zatajili tako bovška občina kot država, ki nista pravočasno ukrepali, da bi preprečili propadanje tega bisera in zavarovali javni interes.  

Stotine milijonov evrov so včeraj "delili" še v obliki ugodnih posojil, garancij in lastniškega financiranja. In ob tem opozarjali, da bo v prihodnje za Slovenijo manj denarja, saj bomo ob vstopu manj razvitih članic postali avtomatično bolj razviti, je bilo razumeti. Zato bo treba ta denar še bolj skrbno naložiti. 

Da so naša podjetja trdoživa, kaže tudi 1,6-odstotna letna gospodarska rast v primerjavi z le 0,5-odstotno v EU. Nekaj črnih oblakov pa se zgrinja nad industrijsko proizvodnjo, saj je Slovenija decembra - tako na mesečni s 7,4 odstotka kot letni ravni z 10,2 odstotka - zabeležila največji padec v EU. Upajmo, da bodo razvojne vzpodbude našle pot tudi v industrijo, ki jo, kot kaže, čakajo težki časi.