Kriza avtomobilske industrije

Vinko Kernc Vinko Kernc
27.01.2020 11:17

Kakih 150 let se po Zemlji vozijo kočije brez konj. Seveda, pionirski časi so vselej stresni, zato so domena (tehniških) zanesenjakov in avantgardnežev z novci. O avtomobilski industriji lahko govorimo šele z uvedbo tekočega traku leta 1913 (Henry Ford). In kot vsaka druga ima tudi avtomobilska industrija svoje vzpone in padce.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Avtomobilska industrija je v doslej največji prelomni točki: nič več ne bo, kot je bilo zadnjih 140 let.
Vinko Kernc

Velike vojne vselej udarijo po industriji, a se prav avtomobilska, če se jim prilagodi, iz njih izmaže. Za večje gospodarske krize (recesije) nobena veja industrije ni imuna, velja pa pravilo, da se v takšnih časih potrošnik najprej odpove večjim stroškom, torej (denimo) avtomobilu. Če kriza ne zajame večjega dela sveta, si industrija pomaga s preusmeritvijo na druge trge. Naftne krize so bolj selektivne in zagotovo je tu avtomobilska industrija (poleg kemične) precej na udaru. Pomaga samo uspešno čakanje na konec krize.
V nobenem od naštetih primerov težave avtomobilske industrije ne udarijo po inženirjih, vojna jim celo odpre nove priložnosti. Razvoj tako nikoli ni trpel v smislu ''to je z današnjim znanjem nemogoče izvesti''. Inženirji so imeli dolgo proste roke, njihova omejitev je bila zgolj v rokah finančnikov v podjetjih. Verjetno vse do časa, ko smo tule dobili samostojno državico. Plus in minus. Cel svet, no, vsaj razviti del, je v obdobju zavedanja vpliva človekovih (predvsem industrijskih) dejavnosti. Države so se odzvale z uvedbo predpisov, omejitev ... Avtomobilska industrija še ni bila v takšni zagati.
Naj se ne bere kot žalospev, takšno je pač sedanje stanje. Je pa vsej prej kot to, da bi ga avtomobilski industriji zavidali. Ta stoji pred več težavami (ali po novem: izzivi). Prvič, po desni jo dokaj uspešno prehitevajo outsiderji, ki nimajo (avtomobilske) zgodovine, najuspešnejši je Tesla. Drugič, še vedno niso dohiteli digitalizacije mobilnih telefonov (infozabavni sistemi; tu se ne spuščamo v smiselnost, ampak v učinkovitost) in niso dosegli zanesljivosti asistenčnih varnostnih sistemov, sejem elektronike CES v Las Vegasu pa je postal eden največjih avtomobilskih dogodkov.
In tretjič, elektrifikacija pogona. Ne želijo si je, ker je to velik premik sam po sebi in ker z njim pride veliko sprememb (tehnične, tehnološke, logistične, …), predvsem pa morajo doseči točko, ko bodo kupci v veliki meri povpraševali po elektromobilih. Evropske okoljske norme, ki bi morale pri tem pomagati, so z v začetku (pre)strogimi zahtevami težka polena pod nogami.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta