Na okopih

Slovenija je pred zgodovinsko odločitvijo. Čez en mesec nas čakajo prelomne državnozborske volitve, na katerih bomo volivke in volivci začrtali politično prihodnost naše države. Vsake volitve so namreč prelomne, vsake volitve so praznik demokracije in tokratne zagotovo ne bodo prav nič drugačne. Današnji uradni začetek volilne kampanje je sicer zgolj formalnost, saj je ta že nekaj časa v polnem teku. Tempo ji za zdaj narekuje zgolj in samo premier Janez Janša, ki vojno v Ukrajini spretno izkorišča tudi za lastno politično propagando, pa naj je to obisk obleganega Kijeva ali strankarsko obarvani shod v podporo prebivalcem Ukrajine. Koalicijski partnerji, ki jih Janša praktično že celoten mandat reže kot salamo, premierju laskajo, da je pogumen in "malo nor", hkrati pa še vedno pridno sodelujejo pri vseh "norostih". Tudi NSi, ki se kljub piarovskim spinom o politični sredini nikakor ne uspe otresti zlepljenosti z največjo vladno stranko. Zakaj bi nekdo sploh izbral slabo kopijo, če lahko izbere original?

Opozicijski četverček KUL premierjeve diplomatske akcije sicer pospremi tudi s kritikami, a vojna v Ukrajini je vse prej kot voda na njihov mlin. Še več, levoliberalni tabor gre na parlamentarne volitve razdeljen in razbit. Vsak vidi samo drevo, nihče pa ne vidi gozda. Tesnejše predvolilno sodelovanje med strankami KUL in Gibanjem Svoboda očitno ne pride v poštev, če pa že, naj bo omejeno na skupne izjave in povolilne obljube. K še večjemu drobljenju glasov levo od sredine svoje poskušajo dodati še tisti akterji, ki se ne vidijo niti v KUL niti v novih političnih projektih, vseeno pa čutijo potrebo, da gredo na volitve pet pred dvanajsto s svojo stranko. Da bo zmeda popolna, se kot alternativa brezupnim delitvam na leve in desne ponujajo "sredinski" projekti Povežimo Slovenijo in Naša dežela, ki pa se jim v več kot letu dni od svojega nastanka še ni uspelo distancirati od Janše in SDS. A kljub tej prevari bo nekaterim očitno uspelo prestopiti parlamentarni prag.

Slovenija medtem drvi iz ene krize v drugo. Zdravstveno krizo zaradi covida-19 je dobesedno čez noč zamenjala nepredstavljiva bližina vojnih grozot na evropskih tleh. Domači problemi se medtem kopičijo. Država je čezmerno zadolžena, ljudi so prizadele visoke cene energentov in goriv, življenje postaja vedno dražje. Potrebujemo gospodarske, socialne in zdravstvene reforme, ob tem pa se moramo pogovoriti tudi o stanju demokracije, pritiskih na neodvisne institucije, sodišča in tožilstvo, pa tudi o poskusih podrejanja neodvisnih medijev. Bomo moderna liberalna zahodnoevropska demokracija ali bomo zdrseli v madžarski iliberalni model oziroma v putinizacijo? Relativna zmaga na volitvah še ni nobeno zagotovilo, v katero smer bo šla Slovenijo. Odgovor na to bo dala prihodnja koalicija, ki očitno ne bo mavrična. Politična razdeljenost se bo namreč še stopnjevala, bloka se bosta med predvolilno kampanjo samo še bolj utrdila na okopih. In po 24. aprilu glede tega ne bo nič drugače.