Nova normalnost v avtomobilski industriji

Janez Kovačič Janez Kovačič
27.07.2020 10:06

"Nova normalnost" ni zgolj nekaj, kar je precej spremenilo življenje, pač pa posega tudi v avtomobilsko krajino oziroma avtomobilsko industrijo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Ta hip je težko trditi, da je ta nova normalnost že postala vsakdanja in običajna, da je torej nova smer, strategija, trend. Nekaj in ponekod morda že, po drugi strani se zdi, da nekaj »stare normalnosti« ostaja in ji tudi pandemija ne more do živega.
Morda je nova normalnost to, da je ameriška Tesla, vse doslej serijski izgubar, v letošnjem polletju poslovala s plusom oziroma je drugo trimesečje zaključila prav tako dobro kot prvo. Res je, da je v drugem trimesečju dobavila okoli 90 tisoč vozil, kar je bilo za pet odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju, toda navdušenje borz in ameriških investitorjev povečuje njeno vrednost v skoraj neslutene višave. Wall Street se ne ozira na zdravo pamet: Tesla sicer naredi nekako tridesetkrat manj avtomobilov kot Toyota, toda kapitalizacijska vrednost ameriškega produkcijskega malčka je večja od vrednosti japonskega giganta, ki je povrh (tudi) okoljski velikan. In nič ne pomaga vedenje, da so se baloni tako napihovali tudi pred gospodarsko krizo pred dobrimi desetimi leti.
Morda je nova normalnost dejstvo, da se je prodaja Renaultovih električnih vozil prav letos, torej v času sesutja avtomobilskega posla, povečala za fantastičnih 38 odstotkov. Največ zaslug za to ima mali in električno gnani zoe, ki je bil svojevrstna junijska uspešnica tudi na slovenskem trgu. Seveda ima podatek lepotno napako: odstotki povečanja so spoštljivo veliki, v absolutnem pogledu pa še vedno precej zanemarljivi. Toda zdi se, da gre v pravo smer – če je elektrifikacija prava.
Staro normalnost pa morda dokazujeta in potrjujeta dve dejstvi: nemški Porsche je letos padel za 12 odstotkov, a je ta minus precej skromnejši kot pri konkurentih, ki ponujajo bistveno cenejše avtomobile. Porsche 911, ikona hiše iz nemškega Zuffenhausna, pa je, kljub temu da si ga ne moreš kupiti, ko ali če razbiješ prašička s prihranki, v tem času zrasel za dva odstotka! Lamborghini, častitljiva in prestižno-športna avtomobilska hiša v Volkswagnovem naročju, pa je te dni na pot v Rusijo pospremil 10-tisočega športnoterenskega urusa. In? Kriza ali pandemija udarita marsikje in marsikoga, redkokdaj tiste, ki imajo.  

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta