Preračunavanje pokojninskih dodatkov prinaša nejevoljo

Nejevolja med upokojenci narašča. Nezadovoljni so z odločitvijo, da bodo prihodnje leto dobili letni dodatek izplačan ponovno v petih različnih zneskih in le pet evrov več kot letos. Še bolj pa s čakanjem na izredno uskladitev pokojnin, za katero so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. Že pred poletjem so začeli na to opozarjati resornega ministra Luko Mesca in vlado, a se do zdaj še ni nič premaknilo. Čeprav so tudi na Zpizu že izračunali, da bi se pokojnine zaradi draginje in inflacije še lahko izredno zvišale za 4,4 odstotka, je svet Zpiza dokončno odločitev o tem, za koliko se bodo pokojnine dejansko zvišale, prepustil vladi. S pripisom "v okviru javnofinančnih zmožnosti".

Minister Mesec sicer pravi, da na upokojence ni pozabil in da uskladitev pokojnin v kratkem bo, ne ve pa točno, kolikšna, ker se o tem še dogovarjajo v vladi. Dejstvo je, da sta obe zahtevi upokojencev povezani z denarjem in to ne majhnimi vsotami. In tukaj se zagotovo v teh kriznih časih preračunava. Če bi se letni dodatek drugo leto izplačal upokojencem, tako kot določa pokojninski zakon in ne praksa zadnjih let, v petih različnih razredih, bi za letni dodatek ob 170 milijonih evrov morali zagotoviti še dodatnih več kot 40 milijonov. Neugodno za vlado, a za upokojence bi bila to boljša rešitev, ker tisti z nižjimi pokojninami ne bi dobili nič manj kot zdaj, tisti z višjimi pa vendarle več kot 140 evrov. In ne kaže pozabiti, takšno izplačilo letnega dodatka bi bilo po veljavnem zakonu, kar poudarjajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) in napovedujejo, da se bodo v nasprotnem primeru odločili za ustavno pritožbo.

Še občutneje dražja za državo bi bila 13. pokojnina, ki jo namesto letnega dodatka predlaga sindikat upokojencev. Ta bi bila za vse enaka, znašala naj bi 625 evrov ali 80 odstotkov povprečne pokojnine v mesecu pred izplačilom letnega dodatka. Po ocenah sindikata bi bilo treba za 13. pokojnino zagotoviti 380 milijonov evrov.

Podobna zgodba je z uskladitvijo pokojnin. Tudi tukaj upokojenci menijo, da je treba spoštovati pokojninski zakon. Začudeni so, da se razmišlja celo o nominalni uskladitvi pokojnin, torej za vse enako v enakem znesku - 38 evrov, kar je nesprejemljivo, saj kot pravijo v Zdusu, pokojnina ni socialna pomoč, ampak je njena višina odvisna od naših vplačanih prispevkov in dolžine pokojninske dobe, zato nimamo in ne moremo imeti vsi enakih pokojnin, do katerih bi taka uravnilovka pripeljala.

Bega jih tudi, da se enkrat govori o izredni, enkrat o redni uskladitvi, če je v zakonu vse jasno zapisano. Slabe izkušnje iz preteklosti, ko se je pri pokojninah varčevalo prav pri njihovem neusklajevanju, še niso pozabljene. Letošnja redna uskladitev je že bila, in sicer februarja, ko so se pokojnine zvišale za 4,4 odstotka. Zakon pa dopušča tudi izredno uskladitev, za katero so izpolnjeni vsi pogoji. Tudi ta bi lahko bila 4,4-odstotna. Res pa je, da vsak odstotek višje pokojnine pomenijo letno dodatnih 64 milijonov evrov pokojninski blagajni. Torej 4,4-odstotna izredna uskladitev bi pomenila 282 milijonov evrov letno več.