Časi, ko so po Mariboru letele kocke, se zdijo že zelo daleč. Ta znameniti mariborski granitni izdelek se je v prejšnjem in tem mandatu žal vrnil, na srečo je tarča za zdaj le steklo, ne pa ljudje. Z razbito šipo so se pred kratkim ukvarjali pri mariborski Levici, z njimi se po novem sooča še župan Saša Arsenovič. Kocke in ostanki eksploziva so zdaj v rokah policije, ki bo poskušala razvozlati uganko, koga so politiki do te mere vrgli iz tira, da jim uničuje lastnino.
Policija, predvsem njen kriminalistični del, je sicer v času protestov zoper Franca Kanglerja, ki je za vstajnike v Mariboru poosebljal korupcijo, imela vse možnosti, da razišče, kdo je v roke vzel kocke in z njimi ogrozil življenja in tudi mestno lastnino. Prišli bi do imen in priimkov tistih, ki so načrtno sabotirali in zlorabljali mirne proteste meščanov, preko njih pa tudi do tistih, ki so jim to operacijo naložili. A preiskave ni bilo, politični pritiski na policijo - na katero je, ironično, padlo največ kock - so bili takrat premočni. Namesto njih smo še največ odkrili novinarji in s prstom pokazali na pripadnike skrajno desnih gibanj, ki so sabotirali tako proteste v Mariboru kot tudi v Ljubljani.
Zato kocke, tudi z eksplozivnim nabojem, ki po novem letijo v izložbe strankarskih prostorov in gostinskih lokalov v lasti politika, niso nedolžna stvar. Lahko bi jih pripisali vandalizmu. Lahko bi, a tarča ni naključna, cilji so politični in očitno gre za politično sporočilo. Resno opozorilo. Gre torej za politično nasilje? Zagotovo za eno od njegovih nevarnih pojavnih oblik. Ta primer bo znova v rokah policije, ki tokrat nima zvezanih rok tako kot v času mariborskih vstaj. Naloga ni enostavna, saj vsebuje opravek z osebami, ki niso sposobne normalnega (političnega) dialoga, četudi se s potezami županstva - in teh je ta čas manj, kot je prstov na eni roki - morda ne strinjajo.
Kocka je vandalizem, skrivanje in nasilje