Vetrne elektrarne: Tako ne bo šlo

Gre za velikanske objekte z nosilnimi stolpi, višjimi kot sto metrov, in skupno višino s krakom vetrnice vred slabih 200 metrov. Za primerjavo, najvišja stavba v Mariboru, stolpnica v Betnavi, je visoka 67 metrov, razgledni stolp na poti med krošnjami na Rogli pa 37 metrov.

V bližini te turistične atrakcije na Rogli bi po načrtih investitorja kmalu stala skupina trikrat višjih stolpov vetrnih elektrarn. Pri Uniturju, kjer upravljajo tamkajšnje smučišče in hotele, so odločno proti. Takšni objekti so po njihovo proti k naravi usmerjenemu turizmu, ki ga tam razvijajo. Odločno proti so tudi v občini Zreče. Preseneča sama velikost projekta. Postavili bi kar 56 vetrnic dimenzij, ki si jih človek težko predstavlja. To bi povsem spremenilo podobo Pohorja, saj bi bile dobro vidne tudi iz doline.

Priznamo, zgodovina prizadevanj za gradnjo vetrnih elektrarn je v Sloveniji klavrna. Največ "krivde" imajo po javnem mnenju naravovarstveniki, ki so se pri prejšnjih načrtih postavili v opozicijo. Vendar so tudi domačini, bodoči sosedje vetrnic, vedno znova zadržano proti. Dejstvo pa je, da se investitorji do sedaj tudi niso izkazali - pri svojih načrtih bi morali biti kar najbolj odkriti in proaktivni.

Tudi pri investitorju omenjenega projekta je kar nekaj nejasnosti. Gre za krovno podjetje, ki zastopa več malih firm, te pa vsaka zase vlagajo dokumentacijo pri pristojnih institucijah. Njihove sledi vodijo do zasebnih naslovov hiš v Slovenskih Konjicah. Sedež in lastništvo projektnega podjetja Energija na veter sta v Švici, odgovora na vprašanje, zakaj je tako, nismo dobili. Prav tako ne odgovora, kdo bo zagotovil denar za projekt.

Očitno se je investitor odločil za pristop majhnih korakov in "izvršenih dejstev". Zavod za gozdove, ki tako kot zavod za varstvo narave nasprotuje gradnji zaradi negativnih posledic za naravo, je prepričan, da so projekt razkosali zato, da bi si olajšali pridobivanje dovoljenj. To je z vidika investitorja razumljivo, ne pa tudi z vidika države in lokalne skupnosti. Moč vseh 56 vetrnic skupaj bi znašala slabih 200 megavatov. Gre za velik energetski "objekt" tudi na ravni države. Kako bi se vključeval v naš energetski sistem? Takšni viri energije zaradi nestanovitnosti potrebujejo veliko rezervne kapacitete, da izravnava nihanje njihove proizvodnje. Kako bodo zagotovili te vire? S fosilnimi gorivi? S črpalno elektrarno? Kje jo bodo zgradili?

Energetske razmere se zaostrujejo, kar je voda na mlin investitorjem, ki pojasnjujejo, zakaj je nujna gradnja novih elektrarn. Predvsem tistih, ki izkoriščajo obnovljive vire energije. Vendar se je do sedaj izkazalo, da se pristop s skrivalnicami, nejasnimi motivi in zakulisnim lobiranjem hitro maščuje. Pohorje je dragoceno z več vidikov (šport, narava, čista voda in zrak ...). Med njimi vetrne energije do sedaj ni bilo.