Volitve o demokraciji

Predsednik republike Borut Pahor je prižgal zeleno luč za izvedbo parlamentarnih volitev. Praznika demokracije se je treba vedno veseliti. Še posebej takrat, ko se demokracija nevarno upogiba pod trdo roko avtokratskega režima. Za to bo šlo tisto aprilsko nedeljo. Glasovali bomo o demokraciji.

Odkar je Janez Janša leta 2004 prvič prevzel oblast, so bile vse naslednje volitve pravzaprav referendum o njegovem političnem delovanju. Ker glasovanje proti Janši državo vztrajno vrača v njegov objem, se je v tretjem mandatu lahko dokončno uveljavil v krogu najbolj neizprosnih evropskih vladarjev. Slovenija bo na tokratnih volitvah odločala, ali bo naposled prekinila surov politični model, ki pod pretvezo demokratičnih standardov spominja na neke druge čase. Odločala bo o tem, kakšno mesto bodo znotraj države imele demokratične vrednote, človekove pravice, vladavina prava, medijska svoboda. Ker so ogrožena izhodišča, na katerih temeljimo in obstanemo kot družba, letošnje volitve dobivajo sloves plebiscita.

Ko je Janša ob začetku epidemije prevzel vlado, je zamudil še zadnjo priložnost, da bi se v zgodovino zapisal kot državnik, ki pomirja in povezuje narod. Njegova vlada je neprestano razburjala z razkrajanjem družbenega sistema in mu na vodilne položaje podtikala nekvalificiran kader na podlagi zvestobe stranki. Manjšinsko koalicijo pri življenju ohranjajo interesi političnih mešetarjev znotraj državnega zbora, ki so izdali svoje volivce za ceno lastnega udobja in privilegijev. Nič novega ni, da je Janša z avtoritarno držo tako kot vsakič oslabel svoje partnerje iz koalicijskih in opozicijskih vrst. Ker so se prav vsi znašli v boju za obstanek na političnem prizorišču, se vse bolj krči prostor SDS za sestavo prihodnje vlade.

Raziskave javnega mnenja za zdaj kažejo, da se bo Slovenija spomladi obrnila levo od sredine. Potem ko se v državni politiki nista znašla Zoran Janković in Miro Cerar, bo Janšo v igri za prestol izzval Robert Golob, ki je moral najprej prevzeti stranko nekoga drugega, da bo lahko kandidiral na volitvah. Očitno je odpor proti Janši tako velik, da lahko volitve še vedno dobijo stranke brez programa, ki tik pred zdajci zakrpajo ekipo. Kakšno alternativo ponuja Golob z naravnimi zavezniki iz koalicije KUL, bodo morda pokazala šele soočenja pred volitvami. Namesto neprestanega spopadanja med obema političnima taboroma si ljudje zaslužijo resno vsebinsko kampanjo, ki bo usmerjena v prihodnost države, vendar obeti glede na padec politične kulture niso spodbudni. Ker za avtokrate velja, da se nikoli enostavno ne poslovijo z oblasti, bo politična igra umazana vse do volitev in nemara še dlje.

Za strpnejšo in prijaznejšo Slovenijo nikakor ne bo zadostovala zgolj zamenjava vlade. S tem bo izpolnjen le osnovni pogoj za rehabilitacijo utrujenega družbenega sistema. Ker odgovornost za vrnitev demokracije nosimo vsi polnoletni državljani, se bo 24. aprila vse začelo na voliščih.