Božičnica ali 13. plača: Nekaterim nekaj sto evrov, drugim več kot dva tisočaka. Kakšno je stališče ministra?

Ko je minister za delo Luka Mesec v začetku septembra napovedal, da bo ministrstvo predlagalo obvezno božičnico v višini minimalne plače, ki naj bi jo zaposlenim izplačali že to zimo, je razburil slovenske gospodarstvenike. V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so se na predlog ministra ostro odzvali. "Glede na izjemno težko situacijo zaradi energetske krize v OZS ostro nasprotujemo predlogu o uvedbi obvezne božičnice. Obrtniki in podjetniki se namreč v teh časih borijo za obstoj podjetij in za ohranitev delovnih mest. Obvezne božičnice pa predstavljajo dodatno obremenitev, ki si je v tem trenutku številni ne morejo privoščiti. Menimo, da bi moralo biti izplačilo božičnice prostovoljno in ne obvezno. Prepričani smo, da bodo delodajalci, ki si to lahko privoščijo, svoje delavce zagotovo nagradili in jim izplačali tudi božičnico," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik OZS Blaž Cvar.

Zimski regres je šele predlog

Mesec je odzive označil za vihar v kozarcu vode. Ideja, da bi za delodajalce postalo obvezno izplačati božičnico oziroma drugi, zimski regres, je namreč šele predlog, ki ga bodo pretresali v dialogu s socialnimi partnerji in drugimi ministrstvi. Predlog bo zdaj romal v razpravo na Ekonomsko-socialni svet.

Regres in božičnica se zdaj razlikujeta. Prvi je obvezen, njegova minimalna višina pa je zakonsko določena v višini minimalne plače. Božičnica ali 13. plača pa se izplačuje le v podjetjih, kjer je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Ni torej obvezna tako kot regres.

Po podatkih statističnega urada je božičnico ali 13. plačo lani prejelo 24,9 odstotka vseh zaposlenih, to je za 3,4 odstotne točke več kot leta 2020. Zneski pa se precej razlikujejo. Podjetje LTH Castings dolga leta velja za eno izmed tistih, ki svoje zaposlene ob koncu leta bogato nagradi. Lani je denimo vsem zaposlenim izplačalo 2250 evrov bruto božičnice. Zelo radodarni so vrsto let tudi v farmacevtskih podjetjih. V Krki so lani dobili zaposleni 1872 evrov bruto božičnice, v Leku 1400 evrov bruto. Izplačevali so jo tudi nekateri trgovci, v Hoferju denimo so zaposleni dobili 240 evrov bruto božičnice. V Petrolu so zaposleni dobili 1400 evrov bruto božičnice. Izplačala so jo tudi nekatera državna podjetja, na primer Pošta Slovenije. Sicer pa božičnico ali nagrado za uspešnost izplačujejo predvsem v zasebnem sektorju. Po predlogu ministrstva naj bi bila po novem obvezna tudi v javnem sektorju. Za vse zaposlene torej vsaj v višini minimalne plače, ki je 1072 evrov. Ob tem na ministrstvu dodajajo: "Naš predlog ne posega v davčno ureditev, pač pa predvideva samo, da bi vsak zaposleni dobil izplačano božičnico oziroma 13. obvezno plačo v višini minimalne plače, kar pa je že po veljavni ureditvi oproščeno plačila davkov in prispevkov. Izhodiščni predlog je, da se izplača brezpogojno, bodo pa predlogi morali biti usklajeni s socialnimi partnerji, kar pomeni, da se lahko še spremenijo."

V Evropi 13. in 14. plača nič neobičajnega

Za razliko od delodajalcev sindikati predlog ministra podpirajo. "Gre za prejemek, ki je v zadnjih letih postal običajna praksa v marsikaterem podjetju. Menimo, da je čas, da se ga določi kot obvezujočega z zakonom in tako tudi delavcem, kjer delodajalci zasluženega ne želijo deliti z zaposlenimi, omogočimo, da božičnico ali 13. plačo prejmejo. Najava ministra je sicer nedoločna, saj iz nje ni mogoče razbrati podrobnosti, seveda pa pričakujemo, da bo omenjeno predmet razprave na Ekonomsko-socialnem svetu v okviru razprav o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Dejstva, da delodajalci temu nasprotujejo, verjetno ni treba posebej komentirati. Ne spomnim se, kdaj so nazadnje podprli dvig katere od pravic zaposlenih, pa naj gre za materialne ali nematerialne pravice, če je strošek njihov," ugotavlja Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Božičnico izplačujejo v mnogih evropskih državah. Tudi v sosednji Avstriji, kjer poleg 13. plače, kot imenujejo letni regres, zaposleni decembra dobijo tudi božičnico ali 14. plačo. Izplačilo 13. in 14. plače ni zakonsko obvezno, je pa dogovorjeno v kolektivnih sporazumih in jih izplačujejo domala vsi delodajalci. Mimogrede, zaradi tega so avstrijski delodajalci tudi v prednosti, kadar gre za privabljanje deficitarnih kadrov iz Slovenije. Ob že tako višjih plačah lahko zaposleni pri njih računajo še na dve plači več letno kot pri nas, saj se 13. in 14. plača izplačujeta v višini plače posameznega zaposlenega. V nekaterih državah je izplačilo trinajste plače za delodajalca zakonita obveznost. V Evropi so to denimo Grčija (13. in 14. plača, izplačani v času velikonočnih praznikov in ob koncu leta), Italija (izplačana ob koncu leta), Portugalska (13. in 14. plača, izplačani ob koncu leta) in Španija (13. in 14. plača, izplačani ob koncu leta). Hkrati pa obstajajo tudi države, v katerih je izplačilo trinajste plače postalo poslovni običaj, ki je del številnih pogodb o zaposlitvi ter kolektivnih in panožnih pogodb. V teh državah ima lahko neizplačilo trinajste plače velike negativne posledice na ohranjanje zaposlenih v podjetju, saj je postalo neke vrste običajno pričakovanje. Državi s takšnim poslovnim okoljem sta Francija (13. plača, določena s panožnimi pogodbami, izplačana ob koncu leta), Nemčija (13. plača, izplačana ob koncu leta).