(FOTO) Zgodba o uspehu: Kako je Gin, ki je pijača in pes, Mariborčanom prinesel zlato

Nina Ambrož Nina Ambrož
21.05.2022 06:00

Ustvarjalci studia Trampolin, ki so v New Yorku dobili tri Graphisove nagrade za dizajn, o razvijanju produktov in posla v Mariboru. Eden od njihovih presežkov je embalaža za parson gin, ki so jo za Johna Parsona, kot se po novem imenuje podjetnik Bojan Belna, snovali dve leti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Trampolinovca Tine Lugarič in Nenad Cizl z nagrajenimi izdelki
Igor Napast

Stališče kreativcev podjetja Trampolin je, da je Maribor odlično okolje za razvoj oblikovalske in oglaševalske scene, privlačen za mlade (po duši) in ustvarjalne. Navidezno morda nekoliko dekadenten, majhen je imeniten za posel svetovnih dimenzij, ne samo za družinsko življenje. V Mariboru je mogoče skakati višje in se zabavati, je njihova filozofija, ki bi jo radi širili. O tem, kako so v neugodnem, negotovem času korone ustanovili svoj multidisciplinarni oblikovalski studio in kako nastajajo njihovi produkti - za tri so nedavno prejeli mednarodne nagrade na dizajn, razglabljata Tine Lugarič in Nenad Cizl, poleg Andrije Šulića ustanovitelja in direktorja Trampolina.

Siti klasike in povprečja

Ekipa je na tekmovanju oblikovalskega inštituta Graphis iz New Yorka, ki se že od leta 1944 posveča promoviranju globalnega oblikovanja, oglaševanja, fotografij, ilustracij in ima eno najbolj obsežnih zbirk ustvarjalnih presežkov na svetu, prejela tri nagrade. Za oblikovanje embalaže ​parson gina so dobili zlato, za malner cider srebro in za tomagin častno omembo. "Dobiti zlato nagrado je velik uspeh, še posebej, ko drugo zlato dobi oblikovalski velikan Stranger & Stranger, ki je Michael Jordan packaging designa," pravijo.

Tamara Korat,Tine Lugarič in Nenad Cizl
Igor Napast

Trampolinovci, osem sodelavcev predstavlja jedro, poskušajo ustvarjati nenavadne rešitve z nabojem, ki premikajo ljudi in posel. Za to so potrebni pogum, znanje in nenehna radovednost, izpostavljajo. V oblikovanju in oglaševanju niso novinci, ampak uveljavljena imena, saj imajo več kot 15 let profesionalnih izkušenj in so delali za velike, znane agencije in blagovne znamke. Ker so si želeli izstopiti iz klasičnih agencijskih praks in velikih rigidnih sistemov, "v katere sta se zajedli povprečnost in dolgočasnost", so se trije prijatelji vrnili h koreninam v Mariboru. Pred letom in pol so ustanovili studio Trampolin. Prostore imajo v Hotelu Maribor na Glavnem trgu, naročnike med zasebnimi in javnimi podjetji ter občinami.

Maribor svetovna sila

Njihovo delo je recimo grafična podoba in oglaševalska akcija za Mbajk, sistem izposoje koles v Mariboru. Enako turistična kampanja Zavoda za turizem Maribor s Filipom Flisarjem in Majo Keuc in video z Luko Šulićem, Iztokom Krambergerjem in drugimi uspešnimi Mariborčani za promocijo na Expu v Dubaju.

Njihovo delo je recimo grafična podoba in oglaševalska akcija za Mbajk, sistem izposoje koles v Maribor.
Andrej Petelinšek
Z Markom Kolblom, direktorjem in solastnikom Europlakata
Marko Pigac/mp Produkcija/pigac

Želijo si, da Maribor postane privlačen za prišleke, priseljence in svetovna sila kreativnega oblikovanja ter oglaševanja. Četudi sprva le za nekaj dni. Cizl in Lugarič se ob tem spominjata Festivala Magdalena, ko je bil Maribor prestolnica kreativne komunikacije, in razmišljata o sodobni različici, ki bi jo veljalo obuditi.

Na prvem mestu kakovost, strokovnost in emocija

Mariborski kreativci na prvo mesto postavljajo kakovost in strokovnost, zato sodelujejo z različnimi profili, recimo s strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan, animacijskimi studii iz Portugalske, Amerike itd. Pomembni so jim drugačnost, energija in družbena odgovornost. "Povprečnost začne brbotati navzven, ko začneš sprejemati kompromise. In mi smo veliki borci proti temu. Pomembno je, da s klienti vzpostavimo dve stvari, ki sta se tudi izgubili v industriji oblikovanja, to sta zaupanje in spoštovanje. V proces jih vpnemo že na začetku, se veliko pogovarjamo, skupaj ustvarimo pogoje, rastemo na projektu in tako lahko pridemo do 'outstanding' izdelkov," pojasnjuje Tine Lugarič. Emocija v sporočilu "ko se te nekaj dotakne, prikliče spomine" je ključni element, zaradi katerega je izdelek prebojen, presežek, dodaja Nenad Cizl.

Tine Lugarič, Andrija Šulić in Nenad Cizl
Igor Napast
Igor Napast

Eden takšnih je embalaža za parson gin, ki so jo za šentiljsko podjetje Spirits of The Alps oziroma lastnika Johna Parsona snovali dve leti. Domislili so celotno zgodbo z izpiljenimi detajli in čustvenim nabojem (o resničnem psu z imenom Gin, katerega lastnik je Parson in živi v Luft baru), ime, podobo in po naročilu pihane steklenice z ovratnicami in obeski. John Parson, v katerega se je preimenoval Bojan Belna, je podjetnik iz Šentilja, znan v gostinstvu in tudi v spornih praksah, veriženju podjetij in davčnih kršitvah. Trampolinovci imajo ob določenih naročnikih etične zadržke, a v tem primeru pomislekov niso imeli, ker je sodelovanje zaobjel Belnin entuziazem, pravijo. Mimogrede, parson gin je prisoten na šestih mednarodnih trgih v gostilnah in trgovinah.

Igor Napast

Resen trening in kemija z naročniki

"Enostavnega recepta za priklic idej in rešitev ni," Cizl poskuša predstaviti kreativni proces. "To je resen trening, ki pride z leti. Z inputom klienta in lastnega raziskovanja poskušaš najti najboljši produkt, ki ga še ni na trgu." Pomembna je kemija s klientom, vendar je "za doseganje visokega nivoja treba vložiti veliko truda in dela. Tudi Luka Dončić je moral od svojega devetega leta zelo veliko trenirati, da lahko danes to počne." Medtem ko sta ga kot ustvarjalca včasih inspirirala glasba in šport, danes oblikovalce precej definira internet, ugotavlja Cizl.

Lugarič o trendih v panogi pripomni, da so "se precej spremenile tudi publike, ki kupujejo določene blagovne znamke. To je bilo najbolj vidno pri znamkah visoke mode, ki so prej pripadale bogatim starejšim, danes pa že več kot 50 odstotkov kupcev teh znamk, na primer Versace, Vuitton, Gucci, predstavljajo mladi, milenijci in mlajši. Te znamke so se morale transformirati, pomladiti, vključiti impulze urbane (sub)kulture in na svoja vodilna mesta so začele novačiti mlajše ustvarjalce."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta