Damijan Toplak
Maja Ekart iz Starš je od zgodnjega otroštva želela imeti psa. Želja se ji je uresničila pred trinajstimi leti, ko je bila stara šestnajst let. Takrat je dobila psico Lajko. Ko je bila ta stara šest let, ju je vpisala v pasjo šolo Alfakan v Mariboru, ki je sicer zavod za vzgojo psov in izobraževanje lastnikov. Šolanje in (pre)vzgoja psov sta ji postala tako všeč, da je opravila vse tri stopnje Alfakan šolanja in tečaj canicrossa (teka s psom), zdaj pa se udeležuje delavnic in treningov mantrailing, saj želi s psom, ima tudi dveletnega rodovniškega (delovnega) psa Elmona, pomagati pri iskanju pogrešanih oseb. Teh primerov je v Sloveniji, tudi s porastom demence, žal vedno več. Tovrstna dejavnost pa ostaja v Sloveniji slabo razvita. Je tudi članica Društva vodnikov reševalnih psov Podravja.
Psu je treba postaviti meje, kaj sme in česa ne
Četudi je Maja Ekart dokončala izobraževanje na srednji ekonomski šoli in se na višji strokovni šoli izšolala za inženirko kmetijstva in krajine, na tem področju ni delala. Od leta 2019, ko je samostojna podjetnica, se s šolanjem in (pre)vzgojo psov ter izobraževanjem njihovih lastnikov tudi preživlja. Dela je veliko, pove, njihova pasja šola Alfakan pa je s svojimi inštruktorji razširjena praktično po vsej Sloveniji, skupno imajo četrt milijona psov. Iz lastnih izkušenj pove, da je najlažje šolati mladičke, ki so tudi najbolj dojemljivi. Obenem izpostavlja, da je treba ob tem izobraževati tudi lastnika, kako pravilno ravnati s psom. Po njenih besedah je ključno, da se tovrstnih šolanj in izobraževanj udeleži vsa družina, ki bo potem v vsakodnevnem stiku s psom, in ne le eden od družinskih članov. Ob odsotnosti kakšnega od družinskih članov bo lahko komunikacijo s psom opravljal tudi drug družinski član. Določene pasme psov je sicer težje (pre)vzgojiti, še pravi iz izkušenj, a gre pri vseh.
Na psa sčasoma "pozabijo"
Kakšne napake opaža pri lastnikih psov? "Nekateri si nabavijo psa, potem pa nanj sčasoma 'pozabijo', ga zapostavijo oziroma se mu ne posvečajo dovolj, pes je živo bitje. Posvečati se mu je treba vsak dan, se z njim igrati različne miselne in druge igrice. Prav tako ni dovolj reči, 'sem bil z njim na sprehodu, pa je imel še vedno veliko energije'. Pri sprehajanju psa je pomembna kvaliteta in ne dolgotrajnost sprehoda. Če se s psom sprehajaš zgolj 20 minut in je pes pri tem aktiven, je lahko precej večja korist, kakor če ga le sprehajaš eno uro. Velikokrat je opaziti, da si lastniki psov želijo vzpostaviti boljši odnos s psom, a ne bi ničesar spremenili. Ob tem je treba vedeti, da obstajajo pasme psov, ki od svojih lastnikov zahtevajo več aktivnosti, in o tem bi se kazalo pozanimati, še preden si omislimo psa. Prav tako o tem, kakšno bivalno okolje, stanovanje ali hiša, je zanj primerno," razloži sogovornica.
Pritrjuje tudi opažanju, da je v času epidemije koronavirusa in socialne izoliranosti močno poraslo zanimanje po psih. "Opazila pa sem, da je bilo po tem pri psih več ločitvene tesnobe, saj so bili v času epidemije psi in njihovih lastniki v tesnih in dolgotrajnih stikih, s kasnejšim odhodom na delovno mesto pa so se ločili, kar je bilo za pse stresno," pravi Maja Ekart in pripomni, da pa se pri mladih družinah, ki že imajo pse, s prihodom otroka v družino prejšnja pozornost, namenjena izključno psom, preusmeri na otroka, kar je sicer razumljivo, a pse se postavi na stranski tir. Zato je pomembno, da se psa ustrezno šola in vzgoji, še preden se razširi družina z otrokom. "Vseeno opažam, da se v zadnjem obdobju lastniki psov vse bolj zavedajo, da je pes živo bitje, ki potrebuje našo skrb in pozornost, in je, tudi na vasi, vedno manj psov na verigah. Prav tako ni dobro, če bi psa vzgajali kot nadomestek otroka, zato mu je vseeno treba postaviti meje, kaj sme in česa ne, kakor je treba tudi otroku. Psa je treba fizično in mentalno trenirati ves čas, ne pa ga med tednom zaradi službenih in drugih obveznosti zanemarjati, potem pa ob slabi vesti misliti, da bomo vse nadoknadili," še poudari.
Za dober in prijateljski odnos s psom
Ekartova je naklonjena reševanju zanemarjenih psov in njihovim posvojitvam, a tudi pred takšnimi posvojitvami svetuje, da se pozanimamo, kakšnega psa posvajamo - in ali smo sploh sposobni skrbeti zanj, da na koncu ne ugotovimo, da je to za nas prenaporno. Pravi še, da pes ne ugrizne kar naenkrat, kakor mislijo nekateri, ampak že prej kaže določene signale, da bi utegnil tako ravnati. "Priporočam vsaj en kvaliteten sprehod s psom dnevno. Ko vozimo psa v avtomobilu, priporočam, da je v boksu, vsekakor pa, da na zadnjem sedežu ne sedi z otrokom, ki bi ga s kakšnim napačnim gibom spravil v stisko in nepredvideno ravnanje, saj bomo med vožnjo in ob udeležbi v prometu težko rešili takšno situacijo. V vsakem primeru pa lahko s psom skozi leta zgradimo dober in prijateljski odnos, trud pa je potreben z obeh strani," sklene Maja Ekart.
