Branka Bezjak
Darinka Lečnik Urbancl že 30 let predano in strokovno prostovoljno dela v korist posameznikov in družbe, so še zapisali v obrazložitvi plakete, ki jo državni svet ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podeljuje najzaslužnejšim prostovoljcem in prostovoljkam. Ob tem pa izpostavili, da je Lečnik Urbanclova sinonim za delo na področju reševalnih psov, psov pomočnikov in vodičev. "Nagrada gre tudi drugim članom društva, brez ekipe, sodelovanja ne moreš nič," pravi prejemnica, predsednica Društva SLO-CANIS in soustanoviteljica Društva reševalnih psov REPS Maribor.
Kako dolgo še prostovoljno?
"To priznanje mi resnično veliko pomeni, saj menim, da prostovoljec večjega priznanja, kot je to, ne more dobiti. Zagotovo to poplača minulo delo, žal pa priznanja niso referenca pri dogovarjanjih o prihodnjem delovanju, pri podpori programu, da bi ga lažje ohranjali. Naše društvo REPS je v dobri kondiciji, imamo nove člane z mladimi psi, a če lokalna skupnost ne bo bolj razumevajoča za delovanje nevladnih organizacij, ne vem, kako bo," dodaja Lečnik Urbanclova. Sedaj denimo skoraj vsa sredstva, ki jih dobijo od Mestne občine Maribor, ker so vključeni v civilno zaščito, porabijo za najemnino. Lani so ostali brez prostorov v izobraževalnem centru v Pekrah, nove so sicer našli pri Zavetišču za živali na Teznem, a tudi tam se najemnina draži. "V Sloveniji je res veliko prostovoljcev, skoraj vsak Slovenec nekaj prostovoljno počne. Toda prihajajo mlajše generacije, ki ne želijo več delati brezplačno. In potem ne bomo več govorili o prostovoljstvu, humanitarnosti, ampak o programih, ki bodo plačljivi, da bomo lahko delovali. Ne moremo pa biti odvisni od naklonjenosti ljudi, od humanitarnih prispevkov."
Njihovo delovanje je tudi zelo specifično. "Do dobrega reševalnega psa in usposobljenega vodnika pridemo le, če nam to postane način življenja, občasni treningi ne prinašajo pričakovanih rezultatov. Morda zato za razliko od mladih nekaj starejših vztraja vse od začetkov društva. A nismo še utrujeni, smo pa utrjeni," pravi predsednik Društva REPS Emil Urbancl, Darinkin mož, s katerim že vrsto let utirata nove poti na področju delovnih psov. Nagrada je prišla v času, ko društvi zaznamujeta obletnici, Društvo SLO-CANIS 15 let, Društvo REPS 25 let. Oktobra so to obeležili s prireditvijo in bogatim kulturnim programom v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. "Pregled arhivske foto in video dokumentacije me je hkrati nasmejal, ko sem videl, kako smo bili nerodni v začetkih, in razžalostil, ker prve in večinoma tudi že druge generacije naših štirinožcev ni več z nami," pravi Urbancl o letih delovanja, v katerih se je marsikaj spremenilo. "Takrat se je doba mobilnih telefonov šele začela. Kje je danes ta tehnologija, vemo vsi. Tudi mi smo se razvijali, tako pri metodah šolanja psov, pri povezovanju s sorodnimi organizacijami, uporabi novih pripomočkov. Širili smo obzorja prepoznavnosti in razumevanja dela reševalnih timov – vodnika in psa, za vse generacije," še doda Urbancl. 67 intervencij je za njimi v zadnjih desetih letih, pred tem te evidence niso vodili.
Še iz obrazložitve nagrade državnega sveta
Društvo SLO-CANIS je postalo prvo humanitarno društvo z Slovenije, ki si je pridobilo akreditacijo dveh svetovnih zvez, Svetovne zveze psov vodičev IGDF in Svetovne zveze psov pomočnikov ADI, s certifikacijo za pse pomočnike in z mednarodnimi licencami za inštruktorje. Slovensko društvo se je s tem prvič umestilo med 95 najbolj priznanih svetovnih šol oziroma centrov za šolanje psov pomočnikov. Mag. Darinka Lečnik Urbancl je oseba, ki je za "evropsko mizo" pod okriljem CEN-CELEC posedla vidnejše protagoniste iz večine evropskih organizacij in držav za sestavo evropskega standarda na temo psov pomočnikov in kompetenc strokovnega osebja – CEN TC 452.
Je soavtorica evropskih standardov za mobilnost psov vodičev (EGDMS), predsednica tehničnega odbora za omenjeno področje pri SIST in delegatka evropskega CEN-a in članica Upravnega odbora Evropske zveze uporabnikov psov vodičev. Je sodna izvedenka za področje kinologije, etologije, športne vzgoje in humano-animalne interakcije, zaščite, reševanja in pomoči (iskanje, reševanje in pomoč pogrešanim). Poleg ekspertiz in izraznega kontakta s skupnostjo dodaja boljšo pomoč uporabnikov v projektih. Njena strokovna, iskrena človeška prizadevanja so pomembna za krepitev samopodobe posameznikov in le skupno sodelovanje vodi k vzpostavljanju kulture medsebojnega spoštovanja in vključevanja vseh zainteresiranih deležnikov.
Kako pa je ju je zaneslo na področje iskanja pogrešanih, reševanja in ruševin? "Zmeraj sem si želela psa, in ko sem prenehala aktivno plezati, sem se vključila v Kinološko društvo Maribor, kjer nam je inštruktor predlagal, da bi se nas nekaj tečajnikov usmerilo v reševalne akcije. Obenem je vodja takratne Službe za zaščito in reševanje pri Mestni občini Maribor Slobodan Stojanovič povpraševal po takšni ekipi. Šli smo na tečaj, opravili usposabljanja in leta 1997 ustanovili svoje društvo, prvi predsednik je bil Branko Neral."
Ni pes za vsakega
Ko so ob deseti obletnici REPS za bivalno enoto VDC Polž v Ljubljanski ulici v Mariboru usposobili psičko spremljevalko, so se podali v novo smer. "Takratna direktorica Polža Sabina Petek je bila zelo naklonjena, brez njene podpore ne bi šlo. Psica Lajka je bila dvanajst let pri njih, zelo dobro je vplivala na stanovalce." Zakonca sta nato šla na šolanje psov vodnikov in pomočnikov, ustanovili so novo društvo SLO-CANIS, pridobili vse potrebne licence. Urbancl Lečnikova pravi, da ima 13 luknjic v srcu, za vsakega psa, ki ga je po usposabljanju morala predati. Kar dve leti je namreč pes z njimi. "To postane način življenja in hobi. Ob treningih, dolgih pohodih, vajah si fizično aktiven. Z možem kondicijo vzdržujeva tudi s tekom. Tudi za pse je dobro, da so zelo aktivni. Ko sva dobila otroka, sva ga pač vzela zraven. Vsi to izjemno radi počnemo, sicer ne bi. Vesela sem, da imata tudi oba sinova dober odnos do psov, do invalidov, ljudi s posebnimi potrebami. Mlajši tudi pomaga pri vzgoji psov vodnikov za slepe, tudi sam je trener," razlaga o prepletu družinskega življenja in hobija. Kot magistrica znanosti je vsa ta leta ob tem tudi delala in ima že 40 let delovne dobe, enako je ves čas ob delu s psi bil zaposlen njen mož, inženir metalurgije in materialov, ki mu pa do upokojitve še manjka nekaj let.
Področje delovnih psov pomočnikov je zelo široko. V društvu so se osredotočili na usposabljanja psov za slepe, gibalno ovirane, epileptike in avtiste. Skupno so v društvu izšolali 36 psov, ki so sedaj po eden tudi v Turčiji, Srbiji, Bolgariji, dva sta v Avstriji. In ker zmeraj zrejo naprej, v razvoj, že snujejo senzorno sobo, kjer bi se s svojimi psi ob terapevtih pridružili obravnavi osebe z določenimi posebnimi potrebami. "Nekaj pripomočkov že imamo, manjka pa še, kakor zmeraj, nekaj denarja. Toda verjamem, da nam bo uspelo izpeljati tudi to," sklene predsednica.
