Tanja Fajnik Milakovič
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj povezanih z delom. Obenem so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) duševne stiske v Sloveniji že dve leti zapored četrti najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti z dela, navajajo v skupini Triglav, ki je organizirala posvet Skrb za duševno zdravje zaposlenih se obrestuje. Vsem, tako posamezniku, delodajalcu kot družbi.
Neobvladovanje stresa posameznika vpliva na cel tim
"V svetu, kjer se zdi, da nič več ni obvladljivo, je izjemno pomembno, da se zavedamo pomena psihične odpornosti in načinov, kako jo povečati, da se ne zlomimo. Psihična odpornost je namreč sposobnost posameznika, da se učinkovito spopada s stresom in izzivi ter ohranja pozitivno in produktivno vedenje v stresnih situacijah, na delovnem mestu pa še zlasti povečuje splošno dobro počutje. Neobvladovanje stresa in psihološki izzivi posameznika lahko zelo negativno vplivajo na celoten tim in vzdušje," poudarja Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe.
Duševne stiske delavcev v podjetjih se pojavljajo tudi zaradi slabega vodenja. Ker ni jasnih pravil, ker se ne ve, kaj kdo dela in česa ne, ker ni pravičnega nagrajevanja
Psihiater in psihoterapevt Miran Možina ocenjuje, da gre za posledico velikih sprememb družbenih razmer, ki se je zgodila v zadnjih desetletjih. Tehnološki razvoj je izjemno pospešil vse ritme naših življenj. Ob hitenju v vsakdanjem življenju pa so globlje potrebe in želje večkrat preslišane. "Ustavimo se, poglejmo vase, poglejmo vase v varnem odnosu s terapevtom in mogoče bomo odkrili nekaj, kar zelo potrebujemo za to, da bi vzdrževali dobro duševno ravnovesje pa tudi da bi razvijali dobre in sodelovalne odnose z drugimi," svetuje Možina.
Vodja ali menedžer lahko naredi veliko za duševno zdravje sodelavcev. "Najprej z osnovnimi pristopi, kot so jasni cilji, pravočasne odločitve, pravičen sistem plač in nagrajevanja. Nadalje z 'mehkimi veščinami', kot so priznanje, pohvala in zaupanje. Ob morebitni duševni stiski sodelavca je pomembno, da zna vodja pristopiti, prisluhniti in pomagati," svetuje psiholog Aleš Vičič.
Tako Možina kot Vičič sta poudarila, da so razlog za duševne težave tudi velika pričakovanja, ki jim je v sodobnem svetu izpostavljen posameznik. "Živimo v družbi, ki nezavedno in počasi dviguje pričakovanja do posameznika. Če danes pogledaš socialne medije, pač moraš biti popoln na 16 različnih področjih in več, če ne, se moraš slabo počutiti," pravi. Rešitev vidi v višanju lastnega kritičnega mišljenja, da morda sploh ni potrebno vseh teh raznolikih in visokih pričakovanj dejansko uresničevati, da bi se lahko dobro počutili.
Večja skrb za duševno zdravje po pandemiji covid-19
Sicer pa smo tako kot za telesno zdravje, tudi za duševno zdravje, najprej odgovorni sami. Med odličnim psihološkim stanjem in duševno motnjo je še marsikaj vmes in dobro je, da se naučimo razumeti, kaj se z nami dogaja, in pravočasno ukrepati. Prav tako pa tudi z različnimi dejavnostmi poskrbeti za svoje dobro počutje.
"Zame je to ples, druženje s prijateljicami in prijatelji, nenehno učenje nečesa novega in ohranjanje radovednosti," pravi Ajša Vodnik. Kaj pa v delovnem okolju? Ker se v vse več podjetjih zavedajo, da duševno zdravje zaposlenih vpliva tudi na njihovo učinkovitost, se pojavljajo dodatni programi, kot so različna predavanja, delavnice, kjer se tako zaposlene kot vodje osvešča o tej problematiki in predvsem načinih, kako naj bi blažili duševne stiske zaposlenih v poslovnih okoljih. Marsikateri delodajalci že ponujajo tudi individualna svetovanja, ko je zaposlenim na voljo psiholog ali psihoterapevt.
Zanimanje in skrb javnosti za varovanje duševnega zdravja na delovnem mestu je ena od pozitivnih posledic pandemije covid-19, ocenjuje Možina. "Stres na delovnem mestu je bil že pred pandemijo in ostaja tudi po njej eden največjih razlogov za krajše in daljše bolniške odsotnosti z dela, pa tudi prezentizem, ko posameznik dela, čeprav bi moral v bolniško. Med najpogostejšimi razlogi za negativni stres na delovnem mestu so (pre)velike delovne obremenitve in časovni pritiski, neustrezni načini vodenja ter slabo ravnovesje med delom in vsakdanjim življenjem zaposlenih. Eden glavnih izzivov za delodajalce je tako, kako preventivno zmanjševati te dejavnike tveganja," svetuje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
