Sanja Verovnik
Duševne bolezni so običajno nočna mora, vendar pa je simptome v vsakdanjem življenju mogoče ublažiti z dobro družbo na štirih tacah, je razvidno iz škotske raziskave. Psi in mačke so najboljša podpora za lastnike, ki bolehajo za depresijo, saj jim življenje s štirinožci lahko vlije nov pogum za soočenje s težavami, ki jih imajo.
Zaradi hišnega ljubljenčka izboljšali odnose z drugimi
Znanstveniki so v raziskavi vprašali 119 odraslih lastnikov hišnih ljubljenčkov o njihovi duševni bolezni in vplivu ljubljenčka na njihovo življenje. 41 jih je živelo z ugotovljeno duševno boleznijo, 70 ljudi je poročalo o trenutnih duševnih težavah. Znanstveniki so po pogovoru z njimi prepoznali glavne prednosti življenja s hišnim ljubljencem, ki se je pri nekaterih zrcalila kot povečano veselje do življenja in motivacija, pri drugih kot zmanjšanje anksioznosti in simptomov panike, zaradi živali so se mnogim izboljšali odnosi z drugimi ljudmi, prav tako so se številni počutili manj osamljeni. Psi in mačke pa so prispevali tudi k boljšemu in hitrejšemu procesu zdravljenja svojih lastnikov.
300 milijonov ljudi na svetu trpi za depresijo
Zanemarjanje samega sebe, motnje spanja, občutki krivde: simptomi depresije so lahko različni. In čedalje več ljudi se spopada s to boleznijo: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu trpi za depresijo, kar je 4,4 odstotka svetovnega prebivalstva.
Telesni stik in gibanje delujeta zdravilno
Udeleženci študije so zlasti fizični stik z lastno živaljo ocenili kot zelo koristnega. "Ne glede na to, kako žalosten sem, ko vidim svoje mačke, da se igrajo, se moram nasmejati," je za anketo dejal eden od udeležencev raziskave. Prav tako je priznal, da ko položi roko na njihov kožuh in začuti njihovo toploto, se njegov občutek strahu in panike zmanjša. Učinek, da fizični stik s prijazno živaljo sproži občutke sreče ter zniža krvni tlak in srčni utrip, je celo znanstveno dokazan, so ob tem poudarili znanstveniki. Hkrati pa od lastnikov izvedeli, da jih njihovi ljubljenci motivirajo, da so bolj aktivni: "Če se zjutraj počutim slabo, moj pes poskrbi, da vseeno vstanem iz postelje in se sprehodim z njim po svežem zraku. Po sprehodu se počutim veliko bolje!" Pozitivno pa na tiste, ki se borijo z depresijo, vpliva tudi dejstvo, da se čutijo odgovorne za svojega psa oziroma mačko, kar jim daje občutek pomembnosti.
Živali niso terapevti
Kljub temu pa je mnenje večine znanstvenikov jasno: "Živali ne bi smeli razumeti kot terapevte!" Opozarjajo namreč, da živali, četudi blagodejno vplivajo na počutje svojih lastnikov, ne morejo "zdraviti" duševnih bolezni in jih zato ne bi smeli obravnavati kot nadomestek za zdravila in zdravnika.
