Razmišljate o električnem skiroju? To morate vedeti pred nakupom

Vas mika električni skiro? Začetna evforija z električnimi skiroji izpred treh, štirih let je resda mimo, z njo pa tudi prve težave, ki jih je povzročila in zaradi česar so v večjih svetovnih mestih predvsem po razmahu številnih storitev za najem e-skirojev vožnjo z njimi celo prepovedali. Ker vožnja z e-skiroji ni bila zakonsko urejena, je bila do sprejema novele zakona o pravilih cestnega prometa minuli teden prepovedana tudi pri nas. Zdaj je končno legalizirana.

Legalno pomeni tudi pravila

Legalizacija prinaša tudi pravila za vožnjo z električnimi skiroji, električnimi rolkami in tudi invalidskimi vozički na električni pogon. Dopolnjeni zakon o pravilih cestnega prometa našteta prevozna sredstva uvršča med lahka motorna vozila, za katera veljajo posebna pravila uporabe. Ta so:

• Vožnja z njimi je dovoljena po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, je dovoljena vožnja ob desnem robu smernega vozišča v naselju, a le v naseljih z omejitvijo hitrosti vožnje do 50 km/h.
• Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je obvezen prednji žaromet z belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijska svetilka z rdečo svetlobo. Poleg tega mora biti na zadnji strani nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumen ali oranžen bočni odsevnik.
• Lahko motorno vozilo v cestnem prometu sme voziti otrok od dopolnjenega 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.
• Določena je tudi smiselna uporaba pravil, ki veljajo za kolesarje, kar med drugim pomeni obvezno uporabo čelade do dopolnjenega 18. leta starosti. Prevažanje potnikov na e-skirojih in e-rolkah ni dovoljeno.

In kaj morate vedeti, preden se odločite za nakup ali izposojo in vožnjo z e-skirojem?

Koliko me stane?

Pestra ponudba proizvajalcev, ki po večini prihajajo z Daljnega vzhoda, je že precej znižala cene električnim skirojem, ki zdaj stanejo od 300 do 500 evrov, najdete pa seveda tudi kak cenejši in kak dražji primerek. Višja cena praviloma pomeni tudi močnejši motor, daljši doseg, večjo nosilnost in kakovostnejše materiale ter izdelavo.

Na kaj moram paziti?

Razpon moči motorjev je praviloma med 350 W in 500 W, obstajajo tudi modeli s 600-vatnim motorjem, a načeloma vsi skiroji zmorejo najvišjo hitrost 25 kilometrov na uro, je pa v primeru večje obremenitve (večja teža voznika) in poti z več naklona dobro imeti zmogljivejši motor.

Doseg je lahko pomemben dejavnik pri nakupu, predvsem če boste na dnevni ravni naredili več kilometrov. Če imate pogosto možnost polnjenja, je doseg lahko tudi postranskega pomena. Doseg 15 do 20 kilometrov je danes že skromen, vsaj 25 kilometrov dosega naj ponuja skiro, v najboljših primerih je to lahko tudi 45 kilometrov.

Kolesa električnih skirojev danes so po večini premera 8 palcev (20 centimetrov), vse več je tudi 8,5-palčnih koles, posamezni modeli pa imajo celo 10-palčna kolesa (25,4 centimetra), kar boste še posebej cenili na slabši podlagi, saj se na skiroju kljub blaženju (večina skirojev je opremljenih s prednjim amortizerjem, nekateri tudi z zadnjim) tresljaji zaradi slabe podlage občutno prenašajo na krmilo in vplivajo tako na udobje kot na varnost. Inovativna rešitev so tudi pnevmatike iz trde nenapihljive gume v obliki satovja, ki uspešno delujejo kot blažilec.

Zložljivost je še ena pomembna funkcionalnost, ki odlikuje domala vse električne skiroje,  ki jih tako preprosto lahko odnesete s seboj na varno mesto, bo pa pri prenosljivosti ključno vlogo odigrala tudi teža skiroja, zato pred nakupom preverite tudi ta podatek. Teža je praviloma v neposredni povezavi z dosegom; 10 kilogramov je dober rezultat, 12 kilogramov soliden, 14 pa že zgornja meja.

Zato pred nakupom razmislite:

• Boste skiro prenašali po stopnicah?
• Imate na lokaciji, kamor ga boste redno nosili, dvigalo?
• Imate na delovnem mestu možnost shranjevanja skiroja?
• Kakšno alternativno možnost prevoza imate, ko je slabo vreme?
• Lahko skiro dvignete v prtljažnik avtomobila?

Namig: Če skiro kupujete po spletu, vedite, da domač ročni sesalnik tehta pet do osem kilogramov, ali pa obiščite trgovino s športno opremo in dvignite ustrezno utež. Počitniški čas je lahko idealen za najem skiroja in za izkušnjo.

Prednosti in pasti e-skirojev

Čeprav so e-skiroji brez dvoma odličen korak v smeri okolju prijazne mobilnosti v mestih, ter hkrati prispevajo tudi k zmanjšanju prometne gneče in izpustov izpušnih plinov, pa so predvsem zaradi svoje hitrosti in tihega premikanja postali precej nevarni tudi za druge udeležence v prometu. Hkrati jih je zaradi majhne površine silhuete tudi težje opaziti. In to so bili tudi glavni razlogi za njihovo prepoved v večjih mestih v preteklosti.

Hkrati morate kot voznik e-skiroja vedeti, da je e-skiro pri naglem zaviranju precej nestabilen, zato onemogoča hitro in učinkovito ustavljanje. Varnost pa zmanjšujejo tudi neravnine in razpoke na podlagi, ki lahko pomenijo nevarnost padca.

Kako (ne)varni so električni skiroji?

Z razširjenostjo e-skirojev narašča tudi število prometnih nesreč in z njimi povezanih poškodb voznikov. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki se sklicuje na podatke slovenske policije, ta od leta 2019 uporabnike e-skirojev ločeno vodi v bazi prometnih nesreč. Med vzroki prometnik nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev policija navaja predvsem neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojeno hitrost, napačno stran/smer vožnje, premik z vozilom in ostalo. Prav tako so bili vozniki e-skirojev v več kot polovici primerov (56 %) povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi.

Iz statistike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki po podatkih ZPS statistiko poškodb zaradi uporabe skirojev vodi kumulativno za vse skiroje, ne zgolj za e-skiroje, pa izhaja, da število pacientov, obravnavanih zaradi poškodbe pri padcu s skirojem narašča. Če je bilo takšnih pacientov leta 2013 96, jih je bilo leto kasneje že 124, leta 2015 jih je bilo 158, leta 2016 182, leta 2017 že 207, leto kasneje 258, leta 2019 390, lani 478, letos do 25. maja pa 177. Zadnja leta gre v več kot polovici primerov za poškodbo glave.

V UKC Maribor pravijo, da podatkov o poškodbah ob vožnji skirojev ali električnih skirojev ne zbirajo posebej. "Beleženje poškodb iz naslova tako imenovanih mikromobilnih prevoznih sredstev, to so skiroji, rolke, e-skiroji, hooverboardi, e-kolesa itd., je nemogoče zaradi šifranta, v katerem ni omenjene skupine zunanjega vzroka. Tovrstni primeri se posledično beležijo in označujejo različno oziroma skupaj z drugimi podobnimi primeri," so sporočili iz mariborskega UKC.

Takole "čez palec" na mariborski urgenci sicer ne beležijo veliko primerov poškodb zaradi vožnje s skirojem, nam je povedal predstojnik mariborske urgence dr. Gregor Prosen. Kljub temu pa vsem voznikom skirojev polaga na srce, naj vsekakor nosijo čelade, čeprav so te obvezne le za udeležence do starosti 18 let.