Spremembe pri žigosanju: Prejeli 226 pripomb, kako naprej?

Ministrstvo za delo je po treh mesecih poskusnega obdobja, odkar morajo delodajalci voditi podrobnejše evidence delovnega časa, pripravljeno na spremembe zakona, ki je začel veljati lani novembra in močno razburkal slovensko javnost. Nasprotovali so mu predvsem delodajalci in pozivali k zamrznitvi zakona, češ da je neživljenjski. "Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oziroma kršitve ne bodo več dogajale," je ocenil predsednik OZS Blaž Cvar.

Zaradi njihovih pozivov se je oglasil tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han. "Strinjam se, da morajo biti delavci zaščiteni in da je na tem področju red. Vendar morajo biti zakonske rešitve realno izvedljive in življenjske v praksi, ne pa da se z njimi dodatno obremenjuje podjetja in delavce z birokracijo brez ustreznega učinka, zato je treba na koaliciji to vprašanje ponovno odpreti, zakon novelirati in ga narediti bolj življenjskega," je ocenil. Minister Luka Mesec je ostal neomajen. "Zakona ne bomo ustavljali, bomo pa naredili naslednje: odprli bomo elektronski naslov, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na težave, sporočili svoje predloge. Tako delodajalci kot zaposleni. Če se bo čez tri mesece pokazalo, da so potrebne spremembe zakona, ga bomo popravili," je še obljubil. Trimesečno obdobje se je izteklo ta teden, na elektronski naslov ministrstva je prispelo 226 različnih pripomb delodajalcev in zaposlenih. Veliko jih meni, da je zakon treba ukiniti, ker je neumen in nesmiseln, težko izvedljiv in ker zbirokratizira delovni proces. Precej jih je tudi ocenilo, da je podrobnejše beleženje malice in počitkov nepotrebno in neustrezno. 

Spremembe pri beleženju odmora in malice

Zadnja novela delodajalcem ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, ob tem pa še opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre za izmensko ali nočno delo. V evidenci mora biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.

Ministrstvo za delo zdaj ugotavlja, da sprememba na področju vpisovanja podatkov o odmoru prinaša le dodatne obveznosti za delodajalce in posledično delavce, ne pa tudi večjih koristi. Izkazalo se je, "da takšen ukrep ni primeren, saj ne zagotavlja, da bo takšen zahtevani podatek izkazoval dejansko stanje na področju izrabe odmora med delovnim časom", piše v gradivu. To naj bi zagotovilo vpisovanje začetka in zaključka odmora, kar pa naj ne bi bilo sorazmerno v luči administrativne obremenitve, so ocenili, zato na ministrstvu predlagajo črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom.

Za vse preostale podatke, ki jih je treba na novo vpisovati v evidenco, pa bi na ministrstvu v zakon vnesli nov odstavek, da se jih lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti uredi drugače, kot to določa zakon o evidentiranju. Te pravice sicer ne bi imeli kršitelji zakonodaje.

Za koga ne bi bile več potrebne evidence?

Spremembe predlagajo tudi pri določilu, za koga vse je treba voditi evidence. Po novem je določeno, da je treba evidence voditi za vse delavce, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu - pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, da je treba zdaj evidentirati tudi zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študente in dijake. Zdaj na ministrstvu predlagajo črtanje določila, da je treba evidenco voditi tudi za osebe, "ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca". Kot so navedli, je namreč ta določba ob obstoju drugih določb neustrezna, saj lahko po nepotrebnem zajame tudi osebe, ki dela ne opravljajo osebno in niso vključene v delovni proces delodajalca oziroma opravljajo delo s sredstvi delodajalca, a ne pod njegovim nadzorom in v skladu z njegovimi navodili.

Podrobneje naj bi predlog sprememb ministrstvo sindikatom in delodajalcem predstavilo 8. marca. "Ko bomo s pripombami seznanjeni, se bomo do njih seveda opredelili, še vedno pa menimo, da se bistvo težav skriva v nespoštovanju zakona o delovnih razmerjih in njegovih določil o delovnem času, odmorih in počitkih. Prav tako nismo naklonjeni možnosti urejanja delovnega časa s kolektivnimi pogodbami, saj teh nimajo vse dejavnosti, ni nujno, da veljajo za vse člane, sploh pa je neprimerno urejanje delovnega čas spuščati na nivo, da bosta vsaka dejavnost ali poklic imela svoj delovni čas, kar bo praktično onemogočilo nadzor," je ocenila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Kaj pravijo delodajalci?

Sicer so do sprememb zakona zelo zadržani. Pravijo, da na posvetih, ki so jih organizirala v zadnjem mesecu, udeležilo se jih je preko 500 sindikalnih zaupnikov, ti niso imeli nobene pripombe na vsebino in izvajanje zakona. Zgolj nekajkrat je bilo omenjeno evidentiranje odmora med delom, in to zato, ker morajo zaposleni evidentiranje opravljati daleč od prostora, namenjenega odmoru. Bilo pa je zaznati, da tudi poostritev evidentiranja ne zagotavlja dejanskega izvajanja te pravice, da torej odmor morajo evidentirati, dejansko pa jim izraba ni omogočena. Bistveno več je bilo pohval in zadovoljstva ter predlogov, da se še dodatno zaostri nadzor.

Na GZS pozdravljajo vsakršno spremembo, ki odpravlja nepotrebne birokratske in neživljenjske ovire, na katere so opozarjali že pred začetkom veljavnosti tega zakona. "V praksi se je namreč izkazalo, da so nekatere rešitve neživljenjske in neizvedljive. Naše izhodišče še vedno ostaja takšno, da če že ostane ta zakon pri življenju, naj določbe zakona veljajo samo za kršitelje. Skrbi nas tudi, ker je mimo tudi moratorij glede sankcioniranja kršiteljev, zato smo včeraj delodajalske organizacije ministra pozvale, naj obdobje moratorija podaljša, dokler ne najdemo dokončne rešitve," je povedal Sebastjan Šik.