Ustanovitev Sekcije za startup in scaleup podjetja: Pot do dialoga z vlado

Če želimo ustvariti bodoče samoroge (to so zasebna zagonska podjetja, katerih vrednost je ocenjena na več kot milijardo ameriških dolarjev), se moramo tudi v Sloveniji zavedati pomembnosti vrednosti, ki jih kreirajo tovrstna podjetja, in dejstva, da vrednost ostaja doma, sta ob ustanovitvi Sekcije za startup in scaleup podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarila pobudnika ustanovitve sekcije Nina Dremelj, tudi predsednica Poslovnih angelov Slovenije, in Blaž Jamšek, svetovalec v podjetju Juicy Marbles. Da mora država zato vzpostaviti pogoje za financiranje teh podjetij, omogočiti nagrajevanja zaposlenih z deležem v podjetju in fiskalizacijo spletnega poslovanja - pa tudi davčnih olajšav za investitorje, ki bi sprožile povečanje zasebnih vlaganj v startup in scaleup podjetja, sta še dodala.

Med drugim je bilo na ustanovni seji sekcije, ki združuje 39 ustanovnih članov in je nastala na pobudo GZS, Zbornice osrednjeslovenske regije in Kluba poslovnih angelov Slovenije, slišati tudi, da imajo slovenska startup in scaleup podjetja težave predvsem pri zagotavljanju svoje konkurenčnosti v globalnem okolju, zato so dobre prakse poiskali v tujini, predvsem v Veliki Britaniji in v ZDA, pa tudi v nekaterih baltskih državah, predvsem na Finskem in v Estoniji. Pomen startup in scaleup podjetij za razvojni preboj Slovenije do leta 2030 oziroma za uresničitev ciljev, ki si jih je gospodarstvo zastavilo na nedavnem vrhu, je izpostavil tudi generalni direktor GZS Aleš Cantarutti na ustanovni seji.

Pomembno je, da podjetja (p)ostanejo glasen, strokoven in konstruktiven generator pobud, programov, ki skozi reprezentativni glas predstavnika gospodarstva, Gospodarske zbornice Slovenije, lahko preidejo v dialog z vlado, je dejal generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Jernej Salecl. Predsednica upravnega odbora Zbornice osrednjeslovenske regije GZS Marta Turk pa je spomnila, da startup podjetja že v svojem imenu - ker so zagonska - prinašajo upanje in spodbudo, da se bo podjetništvo obrnilo k tisti pravi trajnosti, ki bo zagotavljala dolgoročen obstoj, ki bo rešil izzive današnjega časa: pomanjkanje energije, iskanje alternativnih rešitev, zmanjšanje nebrzdanega tekmovanja za profit in večjo odgovornost do okolja - in s tem do sebe in naših otrok.

Svojo izkušnjo z ustanovitvijo enega danes najuspešnejših startup podjetij na področju biotehnologije, Juicy Marbels, je delil njen soustanovitelj in najmlajši član novoustanovljene sekcije Luka Sinček, ki je izpostavil, da so se na domačem trgu, ko so hitro potrebovali denar za preboj ideje, soočili s pomanjkanjem razpoložljivih virov lastniškega financiranja in formalnopravnimi ter administrativnimi ovirami za pridobitev investicije. V drugem krogu financiranja pa so v Ameriki veliko večjo investicijo "zaprli" hitro in lahkotno. Ambrož Arko iz podjetja Nlaw pa je izpostavil pravne izzive za startup in scaleup podjetja.

Direktorica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije Marjana Majerič je povedala, da je nastopil čas, da startup in scaleup podjetja svoj reprezentativni glas skozi GZS pošljejo do ključnih odločevalcev. Potrebno je preiti od besed k dejanjem ter monetizirati davkoplačevalski denar skozi postavitev poslovnega okolja, ki bo nudilo podjetjem in zaposlenim možnost povratne zanke do slovenskega proračuna. Beg možganov in inovativnih podjetij z visoko dodano vrednostjo v okolja, spodbudnejša za rast, se lahko ustavi tako, da startup in scaleup podjetja kot investitorji dobijo ekosistem z enostavnim investicijskim in davčnim sistemom. Prihodnji torek bo predsedstvo sekcije te vsebine predstavilo vladi.