Kdo mora odpreti trgovalni račun?
Če vlagatelj trgovalnega računa še nima, ga bo moral odpreti. Vlagatelj, ki ima trgovalni račun že odprt pri banki ali borznoposredniški hiši, lahko državne obveznice prejme na ta račun.
Kaj vlagatelj potrebuje za odprtje računa?
Potrebuje:
- veljaven osebni dokument (potni list, osebna izkaznica ali vozniško dovoljenje),
- imetniški transakcijski račun,
- davčno številko,
- enotno matično številko občana (EMŠO) ali kodo KID.
Kje vlagatelji lahko oddajo naročilo distributerjem za nakup ljudskih obveznic?
Distributerji ponujajo različne prodajne poti, zato je najbolje, da se glede podrobnejših informacij obrnejo na posamezne distributerje.
Kakšna bo vloga distributerjev?
Distributerji bodo zbirali naročila vlagateljev za vpis obveznic na vpisnih mestih (v poslovalnicah), preko spletne ali mobilne banke, po telefonu ali na drug način (odvisno od posameznega distributerja). Preko izbranega distributerja bo vlagatelj dobil informacije in dokumentacijo postopka za izdajo obveznic in izvršil bo celoten postopek vpisa obveznic, od odpiranja trgovalnega računa, oddaje naročila, prejema obvestila o dodeljenih obveznicah in poravnave (plačilo kupnine in vpis vplačanih obveznic na trgovalni račun vlagatelja).
Na katere stroške mora biti pozoren vlagatelj?
Vlagatelji morajo upoštevati stroške trgovalnih računov in drugih provizij borznih posrednikov ter davke.
Kakšna je davčna obravnava prihodkov iz naslova ljudskih obveznic?
Obresti v znesku do 1000 evrov v letih 2024, 2025 ali 2026 ne bodo obdavčene. Znesek prejetih obresti nad 1000 evrov pa se obdavči skladno z določili zakona o dohodnini po stopnji 25 odstotkov.
Kdo bo uradni vzdrževalec likvidnosti in kaj to sploh pomeni?
NKBM deluje kot uradni vzdrževalec likvidnosti na sekundarnem trgu za zakladne menice in državne obveznice, v tem okviru bo tudi za to obveznico vzdrževal sekundarni trg, kar pomeni, da bo zagotavljal ponudbe za nakup in prodajo obveznic na trgu Ljubljanske borze.
Katere so prednosti in slabosti ljudskih obveznic v primerjavi z vlogami na računih v bankah in v skladih?
Pri depozitu se vlagatelj zaveže vezati sredstva do izteka ročnosti. Obveznico pa vlagatelj lahko proda na sekundarnem trgu po tržni ceni kadarkoli do zapadlosti. Pri depozitih vlagatelj običajno prejme izplačilo zneska obresti skupaj z glavnico ob zapadlosti depozita, pri obveznici prejme izplačilo glavnice ob zapadlosti, v vmesnem obdobju pa prejema obresti. Investiranje v vzajemne sklade temelji na načelu vzajemnosti, kar pomeni, da postane vlagatelj posredni lastnik vseh naložb, ki jih vzajemni sklad ima. Lastništvo je sorazmerno z vložkom posameznega vlagatelja. Pričakovana donosnost vzajemnih skladov je po navadi višja od donosnosti depozitov ali državnih obveznic, vendar nihče ne jamči, da bo dejanska donosnost enaka pričakovani donosnosti. Dejanska donosnost vzajemnih skladov je zaradi različnih dejavnikov lahko tudi nižja od pričakovane donosnosti. Donosnosti depozitov in državnih obveznic sta vnaprej določeni in zanju jamči banka oziroma država. Naložbe v sklade spremljajo tudi določeni stroški, kar znižuje končno donosnost za vlagatelje.
Kako varne so obveznice v primerjavi z bančnimi vlogami?
Varnost bančne vloge (denarni depoziti) je odvisna od trdnosti banke. Poslovanje bank je regulirano. Dodatno so bančne vloge do 100.000 evrov predmet jamstvene sheme, ki krije izplačila v primeru stečaja banke. Za izplačilo obveznosti, ki izhajajo iz državnih obveznic, jamči država. Prednost obveznic je, da za njih jamči država neposredno in v celoti.
Ali se mi pri nakupu ljudskih obveznic lahko ponovi slaba izkušnja iz bančne sanacije?
Naložba v državne obveznice je povsem drugačna naložba, kot je bila naložba v podrejene obveznice bank, delnice bank in drugih podjetij.
