(INTERVJU) Drago Cotar, predsednik NK Maribor: Denarja je dovolj še za eno leto

To jesen bo minilo 15 let, odkar najtrofejnejši slovenski nogometni klub vodi Drago Cotar. Nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Maribor kot športni funkcionar ni pogosto v ospredju, v medijih se ne pojavlja. "Ni bilo potrebe po tem, da bi se oglašal," odvrne, ko mu omenimo, da v arhivu ne najdemo veliko intervjujev z njim. Pogovarjali smo se v pisarni Bojana Bana, pod fotografijo Ljudskega vrta na eni strani in dresi nasprotnikov Maribora v zadnji ligi prvakov leta 2017.

Kdaj in zakaj ste prišli v vodstvene strukture Maribora?

"Takrat sem bil direktor Zavarovalnice Maribor, s klubom smo imeli dolgoletno pogodbo. Pogosto so me nagovarjali, pa sem odgovarjal, da lahko bolje pomagam, če nisem tukaj zraven, tudi zaradi konflikta interesov. Po šoku, ko je stvar šla navzdol, so me prepričali, da bilo pametno, da o zadevah v klubu tudi malenkost odločamo, če sofinanciramo njegovo delovanje. Pred tem je bil klub organiziran drugače, spremenili smo statut. Če se spomnite, so navijači zapirali upravni odbor in zahtevali odstope. Temu smo se želeli izogniti. ​​Leta 2006 sva z Bojanom Banom rekla, da bova v klubu, če bova oba. Glede na takratno situacijo sva, če se malo pošalim, oba upala, da bo drugi rekel ne. Vedela sva, da zadeve v klubu niso rožnate."

Kaj ste ugotovili ob prihodu?

"Veliko je bilo terjatev, vloženih tožb igralcev, ki so imeli dolgoročne pogodbe, plačani niso bili davki - nekaj zaradi malomarnosti, nekaj zaradi neumne zakonodaje. Ko smo vse sešteli, je šlo za večmilijonski minus. To je bilo treba reševati. Angažirali smo se, predvsem direktor, da smo se pogodili z igralci, ki so tožili klub, dosegli smo nek moratorij in obročno plačevanje neplačanega davka, počasi smo sanirali stvari. S prihodom Zlatka Zahoviča so se začeli znova dogajati tudi uspehi. V klub je prinesel svežo kri. Bil je poznan nogometaš, kamorkoli smo šli, je bil prepoznaven, imel je zveze pri nogometaših, agentih, klubih ... Z uspehi smo imeli tudi privilegij, da je bil cilj nogometašev iz okolice prav Maribor, ker so računali, da lahko preko Maribora pridejo v Evropo. Dobili smo igralce, ki smo jih želeli, nekatere pa smo nato tudi kar drago prodali. Šokiran sem bil, ko je Zlatko povedal, za koliko lahko gresta v Palermo Josip Iličić in Armin Bačinović. Pred tem smo zbirali evre, bili v minusu, potem pa so z dvema pogodbama padli trije milijoni. Deset let smo nato živeli od tega, da so igralci prišli poceni in za razmeroma veliko denarja odšli, ob tem so se sledili tudi evropski uspehi in nagrade, klub je dobro živel."

Kakšne so bile vaše ambicije ob prevzemu funkcije predsednika kluba? Je to bila finančna sanacija, uvrstitev v ligo prvakov? So uspehi prihajali prehitro, nenadejano?

"Prehitro ne. Cilj je bila sanacija kluba, da ta porabi toliko, kolikor zasluži, kar nam je uspelo v dobrih treh sezonah. Nato je sledil vzpon. Ko smo prišli sem in videli stvari v razsulu, je bil cilj vzpostaviti normalno stanje. Športne ambicije v Mariboru so tako ali tako bile vseskozi najvišje. Da bi bili prvaki."

S kom ste se takrat posvetovali, kdo vam je pomagal? Koliko sta vam naproti stopila mesto in država?

"Država razen sklenitve dogovora z davčno upravo ni kaj dosti pomagala, prebroditi smo morali obveznosti do države. Razmišljali smo, da naj bi pomagala paradržavna podjetja, a je to bilo iluzorno razmišljanje. Zavarovalnica Maribor, ki je zdaj Sava, je bila in je eden izmed glavnih sponzorjev, tudi Pivovarna Laško, kar se je zdelo logično. Sicer pa v mestu vsi gledajo, če bodo kot sponzorji oziroma oglaševalci od tega kaj imeli. Več je gledalcev, bolj ko bodo podjetja vidna, več bodo oglaševalci dali. Vsa podjetja, ki podpirajo klub, so se prestrukturirala, menjali so se lastniki."

Kako je prišlo do prihoda Zlatka Zahoviča?

"BIl je zvezda slovenskega in evropskega nogometa. Povedali so mi, da se pojavlja na treningih, zanimivo mu je bilo. Če poenostavim - pokazala se je možnost, da sodelujemo, željo je imel, da se angažira. Vprašali so me, če imam kaj proti, jaz sem bil takoj za, da ga sprejmemo - če mu bo uspelo, bo super, če ne, bo sam šel. Nadaljevanje je znano. Igral je v velikih in urejenih klubih, svetoval nam je, vodil je športni del. Na drugi strani je veliko pomagal Bojan Ban z ekipo, postali smo urejen klub, ki ni imel problemov tudi na najvišji ravni, v ligi prvakov. Z Uefo nismo imeli problemov, zaupali so nam, tudi zdaj Muri pomagamo pri organizaciji evropskih tekem."

Ste ob rezultatskih in poslovnih uspehih razmišljali o prihodnosti?

"Razmišljali smo o kontinuiteti, da naberemo denar za dlje časa. Kakorkoli obrneš, enkrat pride do tega, da niso samo uspehi, ampak tudi padci. Morda smo v vsej tej evforiji naredili tudi kakšno napako. Ne, da smo se obnašali kot pijani milijonarji, a tu in tam smo naredili napačno potezo, pogodbe z nogometaši so bile preveč dolgoročne, s tem smo se še zdaj ukvarjali. Nismo se zavedali, da bi bilo malo prej treba stvari spremeniti. A po uspehih so igralci zahtevali več, takrat smo tudi imeli več. Zmeraj je bilo tako, da smo porabili toliko, kolikor smo imeli. K sreči nismo šli v to, da bi vse razdelili in si še sposodili, ker bo prihodnje poletje zopet prišel denar. To smo preprečili, a lahko bi nam ostalo več."

So bile premije ob uspehih previsoke?

"Ne. Premije niso bile problem, problem je bil, da so bile osnovne plače relativno visoke za naše razmere in sklenjene za preveč časa. Nagrade morajo biti, a mi smo povišali tudi plače, ker so vsi vedeli, da denar je."

Se klub iz prve lige prvakov ni dovolj naučil? Vseeno se zdi, da je tokrat situacija manj tragična, velikih pogodb ste se po večini že rešili.

"Najlepše je, če se kaj naučiš na tujih napakah. Tak fiasko kot po prvi ligi prvakov se ni zgodil, a je res, da danes tudi nimamo dolgoletne rezerve. Z novo generacijo nogometašev smo zelo pazljivi, kakšne pogodbe sklepamo in za koliko časa."

So k previsokim pogodbam pred leti doprinesle tudi spremembe v celotni ligi? Prišli so tuji vlagatelji, Olimpija se je krepila in ponujala več, Maribor ni bil več prva izbira za najboljše nogometaše, ti so se hitreje odločili tudi za odhod v tujino.

"Vse to je vplivalo na igralce in njihovo razmišljanje. Kako se je zadeva pri Olimpiji odvila, vidimo sedaj. Je bilo pa težje sklepati pogodbe z igralci, tudi zanimanje za Maribor je bilo manjše, ker klub ni ponujal največ."

"Ne. V operativo se nisem pretirano vpletal, ker so stvari tekle. Ni bilo potrebe, da bi vsakodnevno hodil v Ljudski vrt, prav tako tega niso počeli ostali člani upravnega odbora. Lahko bi rekel, da smo večino časa celo uživali v svojih vlogah. Zaupali smo ljudem v klubu. Poslovni del je odlično delal, pogodbe s sponzorji so se sklepale, bili so uspehi tudi na igrišču, v nogometni del se nismo vpletali, ker nismo igrali nogometa in nismo trenerji. Športnemu direktorju nismo mogli parirati. Le takrat, ko so bile kakšne afere, smo se z njim malo bolj resno pogovarjali. So se pa stvari vedno tudi zgladile."

Kako pogosto se sestaja upravni odbor? Verjetno je teh sestankov več, ko klubu ne gre najbolje.

"Upravni odbor skličem jaz. Teme so od bilanc, poslovanja in običajnih stvari. Kar nekajkrat smo sestankovali od odhoda Zlatka Zahoviča, ko smo razmišljali o novem športnem direktorju. Nato smo se razšli z Oliverjem Bogatinovom in takratnimi trenerji. Ko stvari tečejo dobro, se sestanemo, a so to bolj formalnosti."

S kom se posvetujete o pomembnih odločitvah? Kakšni so povodi za nekatere poteze?

"Ko smo sklenili, da je treba obnoviti travo, smo Bojanu Banu to povedali in mu naročili, naj pridobi denar za to, potem smo dobili denar tudi od Uefe, da smo lahko investirali. To je en primer. Upravni odbor se ukvarja tudi z lastništvom, ki ga imata Zveza mariborskih športnih društev Branik in Mestna občina Maribor. Bili smo tudi vključeni v obnovo stadiona, povedali smo, kaj potrebuje klub, spremljali, kaj bi rada imela občina. Glede športnega dela je imel športni direktor vse pod svojo kontrolo. Ko smo pa recimo pri Oliverju Bogatinovu ugotovili, da se, podobno kot trener, ni vklopil, smo reagirali. To so nam povedali igralci, ki so bili zmedeni. Tudi ljudje, ki so vsakodnevno v klubu, so to povedali. Sam sem to najbolj opazil med pripravami v Turčiji. Se bom malo pošalil in uporabil besede, ki so v zadnjem času postale zlajnane. DNK Bogatinova in Maura Camoranesija ni bil kompatibilen z DNK-jem Maribora."

Zakaj ste nato izbrali Marka Šulerja?

"Bil je nogometaš z izkušnjami iz Evrope. Je trmasti Korošec, ki ve, kaj bi rad, in želeno bo izpeljal. Počasi mu uspeva. Drži, kar je Zlatko Zahovič rekel za Večer, ekipi manjka zmagovalne miselnosti. To Šuler ima in to bo prenesel na trenerja in ekipo. Pri Simonu Rožmanu so bile izjave preveč obrambne - recimo, da imamo mlado ekipo. Iskal je alibi. Lahko bi rekel, da smo mladi in da prav zato hočemo zmagati."

V preteklosti ste se večkrat oglasili za klubsko spletno stran, sicer pa se ne pojavljate pogosto v medijih. Kdaj vidite potrebo po tem, da poveste svoje mnenje? V nogometu imamo predsednike, ki so v ospredju, pa druge, ki se ne izpostavljajo. Kakšen predsednik ste vi?

"Od vsega začetka zaupam ljudem, ki v klubu delajo. Ekipa se ni veliko spremenila, se pa je dopolnjevala. Rekel sem, da bom tukaj, da se v njihovo delo ne bo vmešaval vsak, ki bo imel pet minut časa. Nisem želel biti predsednik, kot je bil recimo Jože Jagodnik, ki je pogosto stopil tudi v slačilnico. Ne spoznam se na nogomet, čeprav sem videl že ne vem koliko tekem in čeprav bi kdaj kakšnemu trenerju kaj rekel. Ne spuščam se v to, ker bi mi rekli, da naj bom tiho, ker se na nogomet ne spoznam. Naj imajo ljudje, ki nekaj znajo, mir, naj delajo, kot oni mislijo, drug drugemu pa zaupajmo. Nima smisla, da so vsake toliko v klubu revolucije, pa izredne skupščine in ne vem kaj vse."

Nekateri navijači bi si vseeno želeli bolj odločnega predsednika.

"Jaz lahko tolčem po mizi, a to ni nujno dobro. Tukaj je ekipa, ki je v Ljudskem vrtu vsakodnevno. Rezultati so dokaz, da se na delo spoznajo. Smo pa v preteklosti tudi tolkli po mizi, se resno pogovarjali, a so te stvari ostale v klubu, nočemo prati umazanega perila v javnosti, tak je bil tudi dogovor."

Ste kdaj nogometaše nagovorili v slačilnici?

"Po pomembnih tekmah se mora iti v slačilnico. Ob uspehih nogometaši zahtevajo premije. Logično je bilo, da smo jim takrat čestitali. V slačilnico pa ne zahajam pogosto. Za to so trenerji, športni direktorji in ostali v strokovnem štabu. Smo se pa z igralci družili na pripravah in potovanjih v tujino. Z vsakim se individualno pogovarjam, od trenutne sestave se sicer z vsemi še nisem. Agim Ibraimi je bil eden tistih, ki so bili občutljivi za marsikaj. Ko sem ga enkrat vprašal, kako je, mi je odvrnil, da je vse v redu, a da on in polovica ekipe enega od trenerjev, ne bom povedal katerega, ne razume. Pa sem mu rekel, kako ne razume, če govori pet jezikov. Nato smo stvar uredili."

V manj uspešnih obdobjih za klub okolica vedno išče krivce. Pogosto so to nogometaši, trenerji, športni direktorji, v zadnjem času so prsti uperjeni v upravo in delavce kluba, tudi v napovedovalca na tekmah. Krožijo govorice, da kluba ne vodite vi in upravni odbor.

"Klub vodi upravni odbor, ki obravnava vse dogajanje. Med zadnjimi sklepi je bil ta, da podpiramo Marka Šulerja za športnega direktorja, tudi njegovo izbiro trenerja, v to se nismo vtikali. Čas bo pokazal, da smo se odločili prav. V določenem trenutku se nam je zdel najbolj primeren. Razumemo, da je ekipo treba pomladiti. Še nedavno smo imeli v ekipi nogometaše, ki so živeli lagodno, dobili so visoke plače, svoje pa so že oddelali, česa več pa niso pokazali. Glede pomislekov ljudi pa vemo, kako je. Berem komentarje po tekmah, vsi so pametni. Pravijo, da je kriv upravni odbor. Glejte, če bo situacijo rešilo, da jaz grem, bom zelo vesel, na tekme bom hodil neovirano, kupil bom letno karto in na stadionu bom lahko rekel, kar bom želel, se tudi skregal s kakšnim navijačem, s katerim ne delim mnenja. Če bomo ugotovili, da ne znamo več sprejemati odločitev, bomo dali možnost komu drugemu."

V športnem delu je bilo veliko menjav, v drugih strukturah tega nismo opazili toliko.

"Ustroj kluba je dober. Veliko se o tem pogovarjamo. Ogromno smo naredili za racionalizacijo, nekaterih stvari v trenutnem sistemu ne potrebujemo. Stvari se razčiščujejo, stroški se zmanjšujejo, pokriti se moramo s tem, kar imamo. Ne moremo se igrati Chelseaja, če to nismo. Ljudi je manj, plače smo prilagodili, ne moremo pa odpustiti vseh, ker ljudi potrebujemo in jih še bomo potrebovali."

Kako bi ocenili poslovanje in športne rezultate zadnjih let? So se fiksni prihodki v zadnjem desetletju glede na uspehe dovolj povišali?

"Poslovni del za slovenske razmere solidno deluje. Vsega denarja nismo porabili. Redno prejemamo nagrade za delo našega marketinga. Smo urejen klub, ne živimo iz dneva v dan. Bo pa tudi v rezultatskem delu treba kmalu narediti kaj več, postati prvaki in igrati v Evropi, ker tam delamo dodano vrednost."

Za Maribor velja, da klub živi od uspehov športnega dela, ne toliko od poslovnega dela.

"Od česa pa naj športni klub živi, če ne od uspehov prve ekipe in športnega dela? Od tega imajo nekaj tudi najmlajši v nogometni šoli pa ljudje v pisarnah kluba. Samo od sponzorstev se v Sloveniji ne da živeti, lahko le životariš. Vsi klubi iščejo možnost dodatnega zaslužka. Slovenija je majhna, trg ni velik. Multinacionalke vedno preračunajo učinek vložka in zato jih tukaj ni."

Pa je med nastopanjem v Evropi kdaj prišla ponudba, da bi nekdo iz tujine vložil v klub in ga prevzel?

"Ne. Morda bi bilo danes fajn, če bi kdo prišel. Iščemo možnosti. Če bo kakšna primerna in smiselna, bomo o njej premislili."

Koliko denarja še ima klub?

"Denarja na računu je ob trenutnem poslovanju, ne da koga prodamo ali karkoli osvojimo, dovolj še za eno leto. Ostajam miren. Toda treba je gledati naprej. Klub se je v tem mestu dobro zasidral in škoda bi bilo, če bi padel v povprečje."

Kakšna je snovna zapuščina kluba po uspehih v Evropi? Že pred desetletjem se je sanjalo o trening centru.

"Uredili smo ustroj kluba, tudi prostori, kjer delujemo, so spodobni, imamo dolgoročne pogodbe s sponzorji. Ali je napaka, da nismo denarja porabili za nogometno akademijo, ne morem reči."

Je pa zdaj Ljudski vrt (skorajda) dokončan, kot ste si vedno želeli.

"Stadion je narejen po standardih. Na našo žalost v zadnjih dveh letih zaradi vseh ukrepov na stadionu pogosto ni bilo ljudi. Želel bi si, da bi na tekme prihajalo več ljudi, čeprav je naš obisk še vedno večji kot drugod po Sloveniji. Tudi na derbiju se mi ni zdelo, da bi ekipo navijači dvignili."

Je bilo kadrovskih sprememb v športnem delu kluba v zadnjem letu in pol preveč?

"Po slovesu prejšnje ekipe smo iskali novo rešitev. Pri prvi izbiri smo se očitno zmotili, upam, da ni trajalo predolgo. Zdaj je tukaj Šuler, ki se je po mojem mnenju, ki je sicer irelevantno, upravičeno razšel z Rožmanom. Zdaj smo se pogovarjali s Šulerjem, rekli smo, da si vzamemo nekaj časa in da naj poišče trenerja, ki bo dlje časa tukaj. Trener mora začutiti, kaj potrebujemo, našo filozofijo. Ne mudi se nam, ni treba delati nekih potez na vrat na nos."

Koliko ste v stiku z Zlatkom Zahovičem in kakšen je bil vajin odnos v preteklosti?

"Odnos z Zlatkom Zahovičem je bil profesionalen. Dobro sva se razumela, na nasprotnih bregovih sva bila le po tistem incidentu. Zdaj sva se slišala morda dvakrat, trikrat. Nič o klubu in nogometu, ampak o drugih temah. Nimava stikov."

Letos je 120 let Branika, klub v uradnem imenu še vedno nosi to ime. Ste bili na razstavi v Muzeju narodne osvoboditve? Ste razmišljali, da bi klub jubilej obeležil?

"Še vedno smo del Zveze mariborskih športnih društev Branik, vem za razstavo, na otvoritev žal nisem utegnil."

Kako bi ocenili petnajst let dela v klubu?

"Če vse skupaj seštejem in odštejem, bi rekel, da je bilo teh petnajst let uspešnih, a ne po moji zaslugi. Lahko bi rekel, da sem v teh petnajstih letih kot predsednik več užival kot trpel."

Kakšne so zdaj vaše ambicije, načrti in želje?

"Cilj je, da smo čim prej znova prisotni v nogometni Evropi, prvi moramo biti v prvenstvu. Strinjam se z Zahovičem, da nam trenutno manjka zmagovalne miselnosti, ki nas je krasila v najuspešnejših letih. Ekipi jo moramo vcepiti. Klubu želim vse dobro. Če bi bil siguren, da bo klubu brez mene šlo bolje, se bom umaknil. Poudarjam pa, da ta ekipa ve, kaj počne. Potrebujemo še rezultate in nekaj sreče."

Milan Mandarić je do 83. leta vodil nogometne klube. Tudi vi načrtujete tako dolgo športnofunkcionarsko pot?

"Če bom deloval na način kot do sedaj, to ne bi bil problem, haha. Če bi moral biti bolj operativno vpet v delovanje kluba in če ekipi tukaj ne bi zaupal, pa to zagotovo ne bi bilo možno. Iskreno bi povedal, če mi ne bi bilo več do tega, imam tudi druge interese. Tukaj pa sem, da ima ekipa, ki dela, mir. Do sedaj je dobro funkcioniralo. Če stvari ne bodo šle, pa nas bo že nekdo po zdravju vprašal in zamenjal."