Glede na to, kako se je Euro 2020 začel, ko večina sploh ni imela občutka, da se nekaj velikega dogaja, je bil prvi krog turnirja še zelo zanimiv. Na dan prve tekme Italija - Turčija sem rekel očetu, ki je enciklopedija, naj mi pove, kje in v kateri skupini kdo igra. Pa mi je odvrnil, da ne ve. Kot da zaradi covida ni bilo pravega naboja. No, upoštevajoč vse to, je bil nogomet v prvem krogu ... ne bom rekel nad pričakovanji, bil je dober. To je trend, ki se nadaljuje, polno zanimivih tekem je bilo že lani in letos v ligi prvakov.
"Pogrešamo turnirsko vzdušje, ko prvenstva niso le po 90 minut nogometa"
Najbrž je ta hip še najbolje, da Euro igrajo na več koncih, na enem mestu je manj navijačev. V prihodnje, če se koronavirusa končno otresemo, pa bo vendarle bolje, da organizacijo prevzame ena sama država, kot bo to Nemčija čez tri leta. Kajti strašno pogrešamo turnirsko vzdušje, ko prvenstva niso le po 90 minut nogometa, ampak je za navijače še kaj zraven. Takšno izkušnjo sem imel nedavno, ko smo z mojimi šli na finale evropskega prvenstva mladih pri nas. Kako lepo je bilo po dolgem času doživeti stik z navijači, četudi jih ni bila velika množica, filing pred tekmo in po njej je bil poseben.
Drugačna je moja izkušnja s tehnologijo VAR, ki debitira na Euru. Na Slovaškem sem bil zraven v pilotskem projektu, v play-offu za prvaka so se odločili za VAR, misleč, da ga bo na najvišji ravni domače lige najlažje zagnati. Bilo pa je, milo rečeno, grozno. Ko gre neizkušen sodnik pogledat posnetek in se ne zna odločiti ... VAR je močno vplival na rezultat, prekinjal ritem, vsakič se je zdelo, da koristi le eni ekipi. Tisto je bilo res negativno presenečenje. Toda na Euru je kakovost sodnikov na igrišču na taki ravni in sodniki v VAR-sobi so tako strokovni, da v prvem krogu nisem imel občutka, da bi bil moteč. Čeprav bi kdaj lahko piskali tudi drugače, dosodili kakšen penal več.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
