V zadnjih mesecih so inšpektorji inšpektorata za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na terenu opazili, da vse večja območja vinogradov ogroža zlata trsna rumenica. Bolezen, ki jo povzroča ameriški škržatek in jo je v Podravju največ na območju Ljutomersko-ormoških goric, so opazili tudi že lani in predlani, ko so jo našli v nekaj več kot 60 vinogradih. Letos je po oceni inšpekcije njen obseg še nekoliko večji. Prvič je bil ameriški škržat v Slovenji ugotovljen leta 2005 v vinorodni deželi Primorska in leta 2009 je bila bolezen odkrita še v vinorodnih deželah Posavje in Podravje.
"Na območju Ljutomersko-ormoških goric smo jo prvič našli leta 2017, pa tudi v Slovenskih goricah, vendar je tam okuženih lokacij manj. Na območju Haloz doslej ni bilo okuženih vinogradov," so nam pojasnili na inšpekciji. Podatkov o obsegu prizadetih površin v tem letu še nimajo, saj program preiskave, ki ga sicer izvajajo vsako leto, še ni končan: "Ustrezen čas za preglede vinogradov je namreč predvsem v času od sredine avgusta in v septembru, ko so bolezenska znamenja dobro vidna."
Edini ukrep odstranitev trt
Inšpekcije po pregledu v zelo ogroženih vinogradih predpišejo odstranitev okuženih trt, saj druge možnosti sploh ni. Predvsem pa morajo vinogradniki v vseh vinorodnih deželah s škropljenjem obvezno zatirati žuželke ameriškega škržatka, saj te sicer s prehranjevanjem na okuženih trtah sprejmejo fitoplazmo in jo prenesejo na zdrave trte.
Plošče in insekticidi
Preventivni ukrep zoper to bolezen je spremljanje ameriškega škržatka s tremi do petimi lepljivimi rumenimi ploščami na hektar. Plošče morajo izobesiti konec junija ali v začetku julija in jih pregledovati do sredine septembra. Prag je dosežen, ko se na ploščo ujamejo štirje škržati. Ulov preverjajo tedensko, plošče pa je obvezno treba zamenjati na dva do tri tedne. Pravočasno oziroma dovolj zgodnje zatiranje ameriškega škržatka je mogoče s predpisanimi in dovoljenimi insekticidi. Prvo zatiranje lahko zaradi varstva čebel izvedejo šele, ko so trte popolnoma odcvetele. Bolezen se prepozna po bledikavosti ali obarvanju listov ter vihanju robov navzdol ter po venenju jagod.
Kot so nam še pojasnili na inšpekciji, so na njihovem območnem uradu Ptuj in Maribor fitosanitarni inšpektorji letos opravili 67 nadzorov in pri tem ugotovili štiri nepravilnosti oziroma neizvajanje ukrepov obveznega zatiranja ameriškega škržatka. Stranke v postopku so ugotovljene nepravilnosti odpravile v odrejenem roku, tako da kazni niso izrekli.
V vinogradništvu Verus Vinogradi, ki v Ljutomersko-ormoških goricah obdeluje nekaj čez 25 hektarjev vinogradov, nam je je Božidar Grabovac pojasnil, da tudi njihovi vinogradi niso izjema: "Takoj ko bolezen opazimo, trs uničimo, ga izsekamo in nadomestimo z novim, da se bolezen ne širi naprej. Ugotavljamo, da se je na našem območju zaradi ukrepanja vinogradnikov zdaj njen obseg tudi zmanjšal. Vedeti morate, da taka bolezen resno ogroža naš obstoj, da gre za resno zadevo, ki bi ob neukrepanju prav lahko celo grozila obstoj panoge. To je kuga, ki lahko uniči vse vinograde, če se ne bodo vsi resno spravili k zatiranju škržatka. Ker učinkovito pomaga le odstranitev obolelih rastlin, to pomeni, da moraš potem na novih trtah na poln pridelek čakati skoraj pet let."
Če zamudijo uporabo insekticidov, pomaga le še uničenje trsov
Grabovac ocenjuje, da so v zadnjih letih zaradi te bolezni morali izsekati po dva do tri odstotke trt na leto. Če tega ne bi počeli, bi bili v samo nekaj letih uničeni vsi njihovi vinogradi: "Inšpektorji določajo predvsem postopek za zatiranje škržatka, ni pa predpisano, da moraš izkrčiti trse. Mi jih raje izsekamo, ker od okuženega ni nobene koristi, grozdje je zanič in vsekakor ni primerno za vrhunsko kakovost vina, za katero se trudimo." Grabovac poudarja, da so za primerno ravnanje s trto soodgovorni prav vsi na nekem vinorodnem območju, zato je dobro, da vsi dosledno izvajajo ukrepe.
Najhujša bolezen po trtni uši
Kot pojasnjuje mag. Matjaž Rebernišek s ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, je bila prva večja znana katastrofa v vinogradništvu trtna uš, prenesena v južno Francijo iz Amerike, ki se je hitro razširila in povzročila propad večine vinogradov po Evropi. V Sloveniji so jo denimo prvič opazili v slovenski Istri in na Štajerskem leta 1880. Problem so odpravili s cepljenjem evropske trte na ameriško podlago: "Zdaj pa se je pojavil novi škodljivec, ki povzroča preglavice. Ameriški škržatek ima v Sloveniji eno generacijo na leto, prezimi v fazi jajčec pod skorjo rozge. Vzdrževanje populacije ameriškega škržatka na minimumu je mogoče le s pravočasnim zatiranjem. Razvoj in številčnost škržatka spremlja javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Za vsako območje posebej vsako leto napoveduje najprimernejše roke in sredstva za njegovo zatiranje. Obvezno je najmanj eno tretiranje v vinogradih v žariščih okužbe in na varovalnih pasovih."
Kot še pove Rebenišek, je eno od večjih žarišč zlate trsne rumenice letos v Kicarju pri Ptuju. Tam so okužbe tako velike, da je smiseln ukrep le še izkrčitev vinograda: "Z ogledom na terenu smo ocenili, da je okuženih kar 50 odstotkov videnih vinogradov. Če ima v žarišču okužbe 20 odstotkov ali več trt bolezenska znamenja, fitosanitarni inšpektor odvzame dodatne vzorce za diagnostične preiskave in odredi uničenje trt na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vinogradniki lahko prosijo za odškodnino za izkrčitev vinograda, vendar so upravičeni do odškodnine le, če so izvedli vse predpisane ukrepe. Mogoča je tudi obnova vinograda, pri čemer je najmanjša upravičena površina deset arov, in ob tem, da mora vinogradnik skupno imeti vsaj 50 arov vinograda." Pomembno je, da vinogradniki težav ne skrivajo, pač pa o pojavu škržata in rumenice takoj obvestijo lastnike sosednjih vinogradov, da lahko vsi pravočasno ukrepajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
