Dobitnica nagrade na natečaju založbe Litera Janja Rakuš v literaturo vključuje sodobno tehnologijo

Irena Brdnik
26.03.2023 06:30

Pri romanu Tri barve za eno smrt je ob zgodbo vključena tudi QR-koda. Janja Rakuš je poleg številnih proznih del še avtorica romana Amsterdam 12,75 RAM, ki je bil v okviru Slovenskega knjižnega sejma nominiran za prvenec leta

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janja Rakuš na literarnem simpoziju v Beogradu
Osebni arhiv

Janja Rakuš, avtorica številnih proznih del sicer iz Slovenske Bistrice, vendar nenehno razpeta med Obalo in Amsterdamom, kjer črpa navdih za svoje ustvarjanje, kot je povedala, je napisala nov roman Tri barve za eno smrt. Decembra ga je žirija izbrala za zmagovalni roman na natečaju za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman, ki ga je ob 20-letnici delovanja razpisala založba Litera. Nagrada prinaša dvanajst tisoč evrov, v delu tega zneska je izid nagrajenega romana, preostanek prejme avtorica. "Ker sem v razredu prekarnih delavcev, mi materialna nagrada vsekakor veliko pomeni, seveda pa mi je tudi v zadoščenje, ker že 15 let predstavljam konceptualno literaturo in vključujem elemente nove tehnologije, v primeru tega romana QR-kodo, ter da pa kljub QR-kodi ne bi izgubili poetične in duhovne dimenzije, ki je smisel umetnosti," je povedala nagrajenka.

Tudi za literarne sladokusce

Roman je pisala eno leto: "Med montiranjem enega kratkega filma se mi je porodila ideja, in ko sem končala pisanje romana, je založba Litera razpisala natečaj, tako da je terminsko dobro sovpadlo." O vsebini pa: "Glavna tema romana so barve z vseh zornih kotov, vodilo pa ljubezenska zgodba." Delo, v katerem zgodba poteka v različnih dogajalnih prostorih (prednjačijo Piran, Amsterdam in Mehika), ki jih uspe delo tudi bravurozno geografsko izrisati, je spisano v privlačnem, a obenem natančnem jeziku, ki lahko privabi širše bralsko občinstvo. Vstopni prag v Tri barve za eno smrt je primeren za splošnejše bralstvo, vendar delo obenem ponuja kompleksna in pogosto redko obravnavana vprašanja na poglobljen in inovativen način, s čimer predstavlja izzivalno in zanimivo branje tudi za literarne sladokusce in sladokuske, so zapisali pri založbi.

Člani žirije so bili Alojzija Zupan Sosič, Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, v ožji izbor so uvrstili štiri romane: Hoja po oblakih - Mirjam Dular, Iz strasti - Ivan Vogrič, Samota orgazmov pozabljenih smrti - Franjo Frančič in Tudi smetarji pišejo lepe pesmi - Matjaž Virjent. "Novo delo pisateljice, vizualne in performativne umetnice Janje Rakuš v mnogo vidikih odseva njeno dosedanje umetniško ustvarjanje. Tri barve za eno smrt je knjiga, ločena v tri večje razdelke, označene z barvami: Monopink, Modra in Zlata, s čimer že signalizira avtoričin eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del. V besedilu, spisanem v tretji osebi, sledimo Liviji (ki prevaja delo Yvesa Kleina Modra revolucija) in Tobijasu (ki trpi za tako imenovano kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv kot povprečno prebivalstvo, a ga obenem to tudi ovira) ter njunemu odnosu. Že teh nekaj osnovnih podatkov skupaj z dejstvom, da so v obravnavanem delu Janje Rakuš pogosto prisotne refleksije vprašanja o vizualijah (v našem vsakodnevnem življenju in umetnosti), kaže, da imamo opravka z delom, ki si zastavlja vprašanje o barvi in s tem pogledu, česar pa ne razume zamejeno, temveč tak vidik služi kot vstopna točka v prespraševanje filozofskih (tudi večnih) vprašanj o družbi, medosebnih odnosih idr.," so v obrazložitvi nagrade še zapisali člani žirije.

Po knjigi nastaja tudi film

Rakuševa je poleg številnih proznih del še avtorica romana Amsterdam 12,75 RAM, ki je bil v okviru Slovenskega knjižnega sejma nominiran za prvenec leta, doživel ponatis in prevod v srbski jezik, eksperimentalni konceptualni roman Voodoo valček za epileptike, ki je bil umeščen v nemško antologijo konceptualne in digitalne literature Code and Concept (Berlin: Frohmann, 2016) in preveden v angleški jezik ter po njem nastaja film. Leta 2004 pa je prav tako pri Literi izšel njen roman Električna zadrga.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta