Hojka Berlič
"Kolekcijo izdelujeva s Sašem Šantlom, skupaj nabirava zlato, ali bolj natančno, izpirava zlato. Pri izdelavi nakita sem z večletnimi izkušnjami vodja jaz in je Sašo moj vajenec, pri raziskavah, sledenju zlata in njegovem izpiranju pa je vodja Sašo in sem jaz vajenec," se šali Molk. Seveda, pravi, sta oba polna idej, ki si jih izmenjujeta in jih skupaj nadgrajujeta ali pa včasih tudi opustita. Kolekcijo bo sestavljalo kakih 50 kosov zapestnic, obeskov, uhanov in prstanov, nekaj izdelkov pa sta že naredila tudi po naročilu, na primer prstane.
Zelo čisto zlato
Zanimivo, pojasnjuje Molk, da je dravsko zlato zelo čisto, vsebuje le kakšnih pet odstotkov drugih elementov, kot je na primer srebro: "Zlato iz primarnih rudnih nahajališč je praviloma veliko manj čisto; na primer zlato v avstrijskih Visokih in Nizkih Turah, od koder izvira dravsko zlato, redko vsebuje manj kot 40 odstotkov srebra. Rečno zlato je čisto predvsem zaradi dolgega potovanja od primarnih nahajališč in zadrževanja v naplavinskih sedimentih, v katerih zaradi kemijskih in elektrokemijskih procesov ter prisotnosti organskih kislin prihaja do čiščenja in dejansko tudi do goščenja zlata." Zlato iz rečnih naplavin reke Drave, tudi Mure, Donave in njenih pritokov, so tako zaradi čistosti zelo cenili že stari Rimljani, saj ga praktično ni bilo treba čistiti z metalurškimi postopki. Zato so za njega plačevali veliko več kot za druge vire zlata.
Malo zlata, veliko truda
V kolekciji dravsko zlato, pa tudi druge dravske minerale, kot sta granat in magnetit, povezujeta z različnimi vrstami lesa, od eksotičnih, kot je venge, do zanimivih domačih, kot je hrastov les, ki je bil del več kot 50 let starega vinskega soda. "Zlato zaščitiva s prozorno strjevalno smolo, zatem pa oblikujeva končni izdelek, kot je zapestnica, obesek, prstan ali uhani. Nakit zatem postopno zbrusiva in spolirava do visokega sijaja ter les zaščitiva z olji," postopek pojasnjuje umetnik. Védenje, da gre za kombinacijo lesa in zlata, ki je, ročno izprano, iz reke Drave, pa, pravi, še povečuje privlačnost nakita. "Seveda ljudi zanima tudi, kolikšna je količina zlata v teži, saj nekateri zlato vidijo le kot naložbeno sredstvo in po količini zlata tudi vrednotijo nakit. A zlata res ne moreva vključevati v gramih. Na primer v zapestnici ga je okoli 150 miligramov, kar je okoli 1000 luskic zlata. Vendar moramo vedeti, da je to zlato naravno, vzeto neposredno iz narave, in ga lahko imamo še za nedolžno, če se lahko tako izrazim."
V izpiranje zlata ter oblikovanje in izdelavo nakita Dravagold je vloženo veliko truda. Za en gram zlata morata namreč dva izpiralca kar pošteno garati cel dan ali še več. In to na zelo dobri lokaciji, ki je tudi ni enostavno najti. Zaradi tega so, pravi Molk, njuni kupci "predvsem iskalci unikatnih, seveda privlačnih izdelkov, ki imajo povrhu še zanimivo zgodbo in pot ter tudi nekaj zgodovine, misticizma in ne nazadnje človeške izvorne prvobitnosti".
Tudi oživljanje tradicije
Sicer pa nove kolekcije za zdaj, v nasprotju z nekaterimi drugimi izdelki, ne nameravata prodajati po internetu. "Verjetno je tudi ne bova, saj dravskega zlata nimava toliko, pa tudi sproti ga ne bi mogla izpirati, da bi recimo pokrila morebitno veliko povpraševanje," pravi Molk. Se pa, doda, pri prodajah umetnin, nakita in podobnih izdelkov hitro pozna, če je gospodarstvo v upadu.
Znamka Dravagold je sicer povezana tudi z načrtovanjem Zlatokopskega doživetja kot dodatne turistično-izobraževalne ponudbe ob reki Dravi. In s projektom Zlata Drava, ki ga izvajajo v občini Starše in v sklopu katerega želijo ohraniti in ljudem približati tradicijo izpiranja zlata v naših krajih ter ga kot dodatno turistično in izobraževalno ponudbo tudi ohraniti za prihodnje rodove.
